Novinarska konferenca, na kateri je Inštitut 8. marec opozoril na sporne določbe kazenskega zakonika. Foto: BoBo
Novinarska konferenca, na kateri je Inštitut 8. marec opozoril na sporne določbe kazenskega zakonika. Foto: BoBo

Okrožno sodišče v Kopru je moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola spolno napadla dekle, obsodilo na leto dni zapora. Pri tem je upoštevalo določilo kazenskega zakonika, ki v primeru spolnega napada več oseb zaporedoma predvideva zaporno kazen, je v torek poročalo Delo.

Višje koprsko sodišče je sodbo spremenilo in storilcema izreklo pogojno kazen, saj so menili, da več oseb zaporedoma pomeni najmanj tri, in ne najmanj dva storilca. Tudi vrhovno sodišče je sklenilo, da je pri problematiziranem členu mogoče za več oseb imeti le tri ali več storilcev.

"Gre za spolno nasilje, do katerega moramo imeti kot družba ničelno toleranco. Pokazalo se je, da črka zakona ne poskrbi za zaščito žrtev," je danes poudarila predstavnica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Vlado in druge pristojne so pozvali, naj del kazenskega zakonika spremeni. "Menimo, da gre za minorne popravke, ki pa lahko za žrtve pomenijo veliko," je poudarila Kovač.

Problematizirana tudi t. i. maščevalna pornografija

Sorodna novica Župan Dornave po očitkih o nagovarjanju mladoletnika k spolnosti vendarle odstopil s položaja

Izpostavili so tudi šesti odstavek 143. člena kazenskega zakonika, ki kriminalizira tako imenovano maščevalno pornografijo v množinski obliki. Člen navaja, da vsakogar, ki "javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost, kaznujejo z zaporom od treh mesecev do treh let". To bi po lahko po mnenju Kovač pomenilo, da objava enega ali dveh posnetkov še ni kazniva.

Prav tako menijo, da je treba popraviti 173.a člen, ki kaznuje pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. Tožilstvo je namreč zaradi pomanjkljive zakonodaje nedavno zavrglo ovadbo zoper dornavskega župana Mateja Zorka, ki so mu očitali nagovarjanje mladoletnika k spolnosti.

Ministrstvo za pravosodje napovedalo dodatne spremembe kazenskega zakonika

"Na ministrstvu za pravosodje obžalujemo takšno sodbo, saj se zavedamo, da to lahko povzroči dodatno stisko žrtvi in oslabi zaupanje v pravosodni sistem. Ključno je, da pravni sistem zagotavlja zaščito žrtev in dosledno ustrezno sankcionira kazniva dejanja spolnega nasilja," so zapisali.

Ministrstvo za pravosodje je napovedalo, da bo več oseb nadomestilo z dve ali več oseb v teh dveh določbah kazenskega zakonika. Spomnili so, da je v parlamentarni proceduri novela kazenskega zakonika, ki omogoča, da se to vprašanje ustrezno uredi v času obravnave v DZ-ju, seveda v okviru postopkovnih možnosti.

Pojasnili so, da omenjenih dveh določb vsebinsko niso spremenili že od kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije in kazenskega zakonika SFRJ. Poleg tega se sodna praksa do zadnje sodbe vrhovnega sodišča ni ukvarjala s pomenom izraza več oseb v kontekstu kaznivega dejanja spolnega nasilja. O tem vprašanju zato niso razpravljali ob pripravi novel, poleg tega ministrstvo ni prejelo predlogov ali pripomb pristojnih organov.

Kako je mogoče, da sta storilca spolnega napada obsojena na pogojno kazen?