Zamuda pri pregledih je po besedah predsednice uprave SKB-ja Cvetke Selšek nastala zaradi objektivnih razlogov, saj je potrebno prostore pripraviti. Pregledi bi zaradi zahtevnosti postopka lahko trajali tudi tri tedne.

Pri vsakem pregledu bodo navzoči stranka, predstavnik banke, notar in tudi zdravnik ter medicinska sestra. Selškova je še pojasnila, da potrebujejo več časa, saj morajo vse uskladiti z zavarovalnicami, ki bodo poslale eksperte za posamezna področja.

Za vsak ogled pol ure
Komitenti bodo na ogled prihajali na pol ure, čas pa bodo po potrebi tudi prilagodili. V tem času bo onemogočen ogled sefov tistim, ki pri vlomu niso bili oškodovani.

Sefi niso več odprti 24 ur na dan, ampak do nadaljnjega le med 6. in 22. uro, zaenkrat pa še niso povedali, kako bodo dostop do sefov omogočali kasneje. Mnogi so kritizirali, da je bil dostop do sefov mogoč ves čas.

Tudi do 18 mesecev preiskave
Ob prisotnosti notarjev naj bi bil tako postopek jasen, na podlagi tega pa naj bi stranke tudi lažje terjale in dobile odškodnino. Stranke banka še obvešča individualno s pismi. Nekateri namreč še niso bili obveščeni. O vseh postopkih, ki sledijo, pa bodo javnost in stranke obveščali tudi prek spletne strani. Selškova je ob tem dejala, da gre za zelo zahtevne postopke in da lahko takšne raziskave trajajo tudi leto in pol.

Glede dokazovanja premoženja v sefih so pojasnili, da bo prišel v poštev vsak relevanten dokument, račun itd., nameravajo pa vrniti vso dokazano škodo. Stranke se bodo individualno pogovorile z eksperti zavarovalnic, ki naj bi igrali pomembno vlogo pri dokazovanju premoženja.

Počakati je treba poročilo
Glede pomanjkljive varnosti je podpredsednik uprave SKB-ja Bernard Koenig dejal, da dokler ne dobijo poročila policije, ne morejo vedeti, kje se je dejansko pojavila napaka. Med tiskovno konferenco so večkrat ponovili, da so bili zagotovljeni vsi standardi varovanja, da pa bo poročilo pokazalo, kje so bile pomanjkljivosti. Kriminalisti so delo na kraju dogodka končali v četrtek v večernih urah.

Varovanje na objektu je poostreno, drugi sistemi v banki pa delujejo normalno, saj so ločeni od tistega pri sefih. Stavbo SKB-ja varuje tudi podjetje PCA, ki je varovalo tudi sefe. Zagotovili so še, da banka nima več informacij, kot jih ima javnost.

Sestanek nadzornikov konec novembra
Sklican je tudi sestanek nadzornega sveta, ki bo 28. novembra. Po besedah Koeniga naj ne bi šlo za izreden sestanek, saj bo seja povsem normalna, uprava pa bo poročala, kaj se dogaja v povezavi ropom.

Selškova je glede odstopa povedala, da bo odstopila, če se bo izkazalo, da se je rop zgodil zaradi napake, za katero je neposredno odgovorna. Povedala je tudi, da v njen sef niso vlomili.

Policija objavila fotorobota
V preiskavi največjega bančnega ropa do zdaj sodeluje okrog 50 kriminalistov, ki so do zdaj že preiskali kraj dogodka in zavarovali dokaze. Dve vozili, ki so ju uporabili roparji, so policisti našli.

Policija je že objavila tudi fotorobot enega od osumljencev, ki je med ropom najverjetneje nosil lasuljo. Policija sicer dva osumljenca opisuje kot 30-letna moška, višje postave, temnejših las, ostriženih na gobico, z brki. Oba naj bi govorila srbohrvaško.

Dostavno vozilo so neznanci zažgali v kamnolomu pri naselju Orle, pod nadvozom avtoceste na Dolenjski cesti pa so našli zapuščeno kio, ki je bila last enega izmed varnostnikov. Policisti so našli tudi posnetke videokamer, ki jih še preučujejo.

Ljubljanska policija je o ropu obvestila vse policijske enote po Sloveniji in policije nekaterih drugih držav. Takoj po obvestilu o ropu so poostrili tudi nadzor na mejah. V akcijo iskanja storilcev sta vključena tudi Interpol in Europol.

Največji rop do zdaj
Rop se je zgodil v ponedeljek okrog enajstih zvečer, ko so trije zamaskirani neznanci z vstopnimi kodami vstopili v banko na Slovenski cesti v Ljubljani, z orožjem zagrozili varnostnikoma in ju zvezali. V sedmih urah so roparji vdrli v 420 sefov in odnesli dragocenosti, za zdaj še neznane vrednosti. Policija je bila o dogodku obveščena šele ob 6.15.

Podobnosti z zagrebškim ropom
Pojavlja se tudi vse več ugibanj o podobnostih med ropom banke SKB v Ljubljani in ropom v Zagrebu pred dvema mesecema, ko so roparji ubili dva varnostnika in odnesli skoraj 2 milijona kun, kar je 66 milijonov tolarjev. Rop zagrebške poslovalnice Fine, agencije za plačilni promet, so izvedli trije roparji.

Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, bili so maskirani in oblečeni v zaščitne jopiče. Avtomobil, ki so ga uporabili pri ropu, so zažgali, da bi uničili sledi. Obstaja pa tudi nekaj pomembnih razlik: zagrebški rop je bil izpeljan sredi belega dne, na dva varnostnika so streljali brez opozorila, pri čemer so uporabili posebej prirejene naboje, ki povzročajo smrtne rane.

Po besedah tiskovnega predstavnika hrvaškega notranjega ministrstva Zlatka Mehuna so hrvaški kriminalisti slovenskim že poslali podatke o nekaterih podobnih dogodkih na Hrvaškem, po potrebi pa se bodo tudi sešli.