Ovadbe tožilka Danica Kotnik ni vložila zgolj zoper sodnico, temveč tudi zoper "neznane morebitne sostorilce" ljubljanskega okrajnega sodišča ter tri novinarje iz časopisnih hiš Delo, Dnevnik in Večer. Tožilka se je za ovadbo odločila po pojasnilu sodnice na obravnavi 26. oktobra lani, zakaj mora obravnavo tisti dan preložiti in posledičnega poročanja medijev o preložitvi obravnave.
Sodnica je takrat pojasnila, da mora obravnavo, na katero je bilo sicer vabljenih deset prič, preložiti, saj je tožilka na bolniškem dopustu. Popivodova je takrat pojasnila,da je nekaj dni pred napovedano obravnavo najprej dobila predlog za predstavitev novih dokazov. Nato pa je tožilstvo dan pred obravnavo ob pol drugi uri popoldne na sodišče posredovalo predlog za izločitev sodnice.
Po zavrženi zahtevi tožilka na bolniški
Predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk je zahtevo kmalu zatem zavrgla. Nato pa so s specializiranega tožilstva nekaj ur kasneje, ko sodišče uradno ne posluje več, posredovali še prošnjo za preklic naroka, saj da je Kotnikova na bolniškem dopustu. Pojasnili so, da zaradi obsežne in medijsko odmevne zadeve v tako kratkem času ni mogoče zagotoviti drugega tožilca.
Kotnikova je sodnici danes očitala namigovanja, da naj bi sama nekaj prikrivala. Tako ravnanje je po besedah Kotnikove nedopustno in kaže na pristranskost sodnice. Prepričana je, da sodnica od prvega dne obravnave zoper danes sicer oproščena policista dvomi v korektno delo tožilstva. Ocenila je tudi, da je sojenje Popivode "izrazito enostransko in neobjektivno". "Vi ne morete opravljati sojenja v tej zadevi," je sodnici še dejala Kotnikova.
Tožilka namreč meni, da je sodišče opisana pojasnila podalo z namenom njenega obrekovanja in zaničevanja. "Objavljajo se žaljivi članki z asistenco tega sodišča," je še izpostavila Kotnikova. Sodnica je pojasnila, da se dejstva, povezana s postopkom, predstavi na glavni obravnavi, kjer so bili takrat prisotni tudi novinarji. Zanikala pa je, da bi imela z novinarji stike.

Odvetnik skeptičen do namenov tožilke
Policist Aleš Conradi je po odhodu s sodišča dejal, da se je le izkazalo, da sta s kolegom Dušanom Mikolčevićem svoje delo opravila, "kot se gre". Njegov zagovornik Blaž Mlinar Kovačič pa je menil, da se je ta postopek zlorabljal "za popolnoma drugačne cilje". Tožilka je sicer za oba obtožena policista predlagala izrek pogojnih obsodb, a na izrek sodbe ni prišla. Sojenje policistoma se je začelo maja 2012.
Za kriminalista Mikolčevića, ki je vodil ogled tragičnega dogodka na Oražnovi ulici v Ljubljani 2. februarja 2010, ko so trije bulmastifi do smrti pogrizli svojega lastnika Sašo Baričeviča, je tožilstvo predlagalo pogojno kazen leto dni zapora s preizkusno dobo treh let. Za Conradija, ki je tistega dne dežural v operativno-komunikacijskem centru, pa je predlagalo pogojno kazen petih mesecev s preizkusno dobo treh let.
Tožilka je sicer v zaključni besedi ocenila, da je dokazala vse, kar je bila dolžna dokazati pri očitkih nevestnega dela. Dodala je, da kljub temu tragedija na Oražnovi še ni preiskana in na bistvena vprašanja še ni odgovorjeno. Med sodnim postopkom je bilo odprto tudi vprašanje, ali je bila na kraju dogodka tretja oseba.

Tožilka ne verjame v analizo …
Da bi se to razjasnilo, je sodišče konec avgusta lani zaslišalo pričo tožilstva Marjana Vukasa, ki trdi, da je tistega dne z Oražnove videl odpeljati vozilo, vendar je Vukas na sodišču na večkrat ponovljena vprašanja različno odgovoril.
Prav tako se je izkazalo, da kri na stikalih v prvem nadstropju Baričevičeve hiše, ki so jo odkrili pozneje, pripada enemu izmed policistov, ki so tistega dne posredovali na kraju. A tožilka ne verjame, da je analiza Nacionalnega forenzičnega laboratorija verodostojna.
… sodnica pa ne v zaroto
Prisotnost tretje osebe pa po mnenju sodišča ni bila dokazana. Po oceni sodnice Vukas ni verodostojna priča. Poudarila je, da si je Vukas kraj tragedije prišel ogledat trikrat in bi lahko videno tudi povedal policistom, česar ni storil, ampak je zgodbo več kot leto dni pozneje pojasnil na tožilstvu. "Nimamo niti najmanjšega dokaza, da je kdo bil tam," je zato dejala sodnica. Prav tako sodnica "težko verjame v teorijo zarote v policiji", da je bil postopek preiskave vzorcev DNK, ki so pokazali, da kri na stikalu pripada policistu, zmanipuliran.

Za priči želela še Zemljariča in Senico
Tožilka je pred izrekom sodbe tudi predlagala, da bi zaslišali medicinske sestre klinike Barsos, Baričevičevo hišno pomočnico ter odvetnika Mira Senico in Janeza Zemljariča. Izpovedi medicinskih sester in hišne pomočnice bi po tožilkinem mnenju pokazale, da Baričevič ni zlorabljal svojih psov, od Senice in Zemljariča pa je želela izvedeti, kaj sta počela na Baričevičevi kliniki nekaj ur po tragediji. Sodnica je te dokazne predloge zavrnila.
Kot je dejala, to, kaj sta Senica in Zemljarič počela v Barsosu, ni stvar tega kazenskega postopka. V pojasnilu sodbe pa je dodala, da ni presenečenje, da sta Senica kot Baričevičev pravni zastopnik in Zemljarič kot družinski prijatelj bila na kliniki.