Razsodba, ki je razburila Slovenijo, se je zgodila na koprskem višjem sodišču, ki je presodilo, da moški ni zagrešil posilstva družinske prijateljice, ker je dejanje začel, ko je še spala, silo pa je uporabil šele, ko se je zbudila, in je s pomočjo prisile dejanje "zgolj dokončal". Dogodek se je zgodil 11. oktobra 2015 v zgodnjih jutranjih urah, ko je omenjeni moški v otroški sobi svojega stanovanja spolno napadel vinjeno družinsko prijateljico.
Kot je včeraj poročal časopis Dnevnik, je senat koprskih višjih sodnikov sprejel odločitev, da moški ni zagrešil kaznivega dejanja posilstva. "Kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma zato, da spolni odnos dokonča, kot je to v obravnavani zadevi, potem kaznivo dejanje posilstva ni podano," so sklenili sodniki.
Moškega tako niso obsodili posilstva, pač pa blažjega kaznivega dejanja prisiljenja. Prisodili so mu zaporno kazen enega leta. Primer je močno razburil slovensko javnost, nemudoma pa so se pojavili pozivi k spremembi opredelitve posilstva v kazenskem zakoniku. V podobno smer spremembe zakonodaje sta že šli Nemčija in Švedska, kjer so definicijo posilstva že spremenili v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve.
Pobuda za spremembo kazenskega zakonika
Stranka Levica je tako že naslovila pobudo za spremembo kazenskega zakonika na vlado. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je na vlado naslovil pobudo za spremembo več določb kazenskega zakonika, predvsem za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve oz. za uvedbo t. i. modela "ne pomeni ne". Kot so poudarili v Levici, "stroka že vrsto let opozarja na problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji".
Neučinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj
Navajajo neučinkovito preprečevanje, odkrivanje in pregon storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ter neprimerno zaščito, obravnave in viktimizacijo žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Vse našteto po njihovem prepričanju prispeva k temu, da žrtve tovrstnih kaznivih dejanj pogosto sploh ne prijavijo.
Kot problematično ocenjujejo tudi zastarelo opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V izjavi poudarjajo, da so nekatere evropske države, med drugim Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska, zakonodajo že modernizirale na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve.
Preprečevanje nasilja nad ženskami
Opominjajo tudi, da je Slovenija ratificirala konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja "dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin". A tega Slovenija še vedno ni prenesla v domačo zakonodajo, opozarjajo v Levici, kjer so spomnili na poročanje medijev, da ministrstvo za pravosodje zakonodaje ne namerava spreminjati.
Spletna peticija
Na neuresničevanje konvencije opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so zagnali tudi spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja". Peticijo je podpisalo že več kot 1.500 ljudi.
AI: Definicija naj temelji na odsotnosti privoljenja
K spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj "bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja", so danes pozvali tudi v društvu Amnesty International Slovenije.
Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Poudarili so, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva.
Sestanek na ministrstvu
So pa na ministrstvu, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva. "Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih," so zapisali.
Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da so s konkretnim primerom seznanjeni iz medijev in se skladno z zakonom ter ustavo ne morejo in ne smejo spuščati v vsebinsko presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodišč, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov in delitvi oblasti. Poudarili pa so, da je iz medijskih zapisov o konkretnem primeru razvidno, da "odločitve pristojnih organov prav tako niso nujno le posledica opisov obravnavanih kaznivih dejanj, ampak tudi postopkovnih pravil in ravnanj deležnikov v postopkih, zato je ustreznost materialno pravnih predpisov treba presojati v širšem kontekstu".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje