Sodna obravnava je tokrat potekala prek videokonference zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Foto: MMC RTV SLO
Sodna obravnava je tokrat potekala prek videokonference zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Foto: MMC RTV SLO

Septembra bo minilo dve leti od takrat, ko naj bi 22-letni Luka Gašparič s sekiro in nožem napadel dve leti mlajšo prijateljico. Obtoženi je od takrat v priporu, sojenje pa se v zadnjem delu vrti okoli vprašanja njegove prištevnosti v času kaznivega dejanja ter vpliva zaznane prilagoditvene motnje na njegovo sposobnost razumevanja pravnih poukov ob aretaciji, o čemer so do zdaj presojali že trije psihiatri.

Sodni izvedenec Peter Pregelj je v marca predstavljenem mnenju zapisal, da pri obtoženem ni zaznal psihične motnje, ki bi v času obravnavanega dogodka bistveno vplivala na njegovo sposobnost razumevanja in obvladovanja dejanj. Po tragičnem dogodku je bila pri obtoženem sicer po ocenah izvedenca zaznana prisotnost prilagoditvene motnje, ki je nastala najverjetneje zaradi intenzivnega čustvovanja, in delna izguba spomina. A to ne pomeni, da takrat ni bil sposoben razumevanja in obvladovanja svojih dejanj, je ocenil.

Psihiatra Mladen Vrabič in Matej Kravos, ki ju je angažirala obramba, sta menila drugače. Po ocenah Vrabiča je bil tragični dogodek posledica akutne reakcije obtoženega na stres, ki da je ni zmogel zaustaviti. Ta naj bi bila po njegovem mnenju posledica nerazrešenega ljubezenskega razmerja z oškodovanko. Podrobnosti mnenja Kravosa niso znane, saj je bil na sodišču zaslišan brez navzočnosti javnosti, a glede na vztrajanje obrambe pri njegovih trditvah je sklepati, da je bil prizanesljiv do obtoženega.

Na vztrajanje obrambe so na mariborsko okrožno sodišče znova poklicali izvedenca Preglja, medtem ko je Kravos opravičil izostanek. Med ponovnim zaslišanjem Preglja je sodni senat pod vodstvom Danile Dobčnik Šoštarič zaradi varovanja zasebnosti oškodovanke izključil javnost, zato ni znano, kaj točno je povedal.

Eden od dveh zagovornikov obtoženega Žiga Podobnik je nato predlagal, da se posnetek izvedenčevega pričanja posreduje Kravosu, da bi se lahko ta na prihodnjem naroku opredelil do njegovih navedb in bi se potem opravilo soočenje obeh psihiatrov.

Nasprotovanje tožilca

Tožilec Darko Simonič je temu odločno nasprotoval in znova poudaril, da strokovna pomoč obrambe ni izvedensko mnenje, čeprav želi obramba prikazati drugače in z angažiranjem vedno novih psihiatrov, ki govorijo v njeno korist, podaljšuje sodni postopek.

Po njegovih besedah je izvedenec, ki je bil edini vpoklican od sodišča, odgovoril na vse dileme, ki jih je izpostavila strokovna pomoč obrambe, zato se mu zdi nadaljnje zasliševanje psihiatrov nepotrebno. Simonič je še povedal, da je celo sam Kravos "potrdil selektivnost uporabe dokazov" pri svojem ocenjevanju psihičnega stanja obtoženega, zato njegovo mnenje ne more biti enakovredno mnenju sodnega izvedenca.

Sodni senat je po premisleku odločil, da predlog za ponovno zaslišanje Kravosa zavrne, saj je bil ta že zaslišan julija. Sojenje se bo nadaljevalo 19. septembra, ko je pričakovati zaključne besede strank in potem sodbo.

Tožilstvo je Gašpariču na predobravnavnem naroku junija lani ponudilo v primeru priznanja očitkov kazen 17 let zapora, a ta takrat ni priznal krivde. Pričakovati je, da bo zdaj predlagana kazen nekoliko višja.

Sodišče mora sicer še pred zaključkom dokaznega postopka odločiti o predlogu obrambe za izločitev dela dokazov, kar utemeljujejo z domnevno vprašljivo sposobnostjo obtoženega razumeti pravne pouke ob aretaciji. Če bo predlogu za izločitev ugodeno, bi izločili vrsto ključnih dokazov v spisu.