Oprostilna sodba za večino obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik je povzročila veliko razburjenja v javnosti tudi zaradi tega, ker če bo sodba postala pravnomočna, bo morala država obtožencem, ki so dve leti presedeli v priporu, izplačati obsežne odškodnine za neutemeljen pripor kot za njihove sodne stroške.

Višina morebitne odškodnine v zadevi Balkanski bojevnik so zgolj ugibanja, saj je odvisno od tega, koliko bi zahtevali oškodovanci in koliko bi jim prisodilo sodišče. Država pa sicer zaradi neutemeljenih priporov in zaporov na leto izplača nekaj sto tisoč evrov odškodnin.

Na državnem pravobranilstvu pojasnjujejo, da se mora oškodovanec, preden pri sodišču vložijo tožbo za povrnitev škode, s svojo zahtevo obrniti na državno pravobranilstvo in se z njim skušati sporazumeti o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Za tovrstne poravnave je bilo leta 2010 izplačanih skoraj pol milijona evrov.

"Če zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno ali če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode," pravijo na državnem pravobranilstvu.

Večino zahtev za odškodnine družbeno pravobranilstvo reši s poravnavami, vendar se morajo sodišča vseeno vsako leto ukvarjati z nekaj deset primer tožb zaradi neupravičenega pripora ali zapora.

Število poravnav v zadnjih treh letih:

Število tožb zaradi neupravičenega pripora:

Število tožb zaradi neupravičenega zapora:

Vir: Državno pravobranilstvo RS