Šturm, ki na vprašanja tožilstva ni želel odgovarjati, je očitek, "da bi svoje profesionalno življenje omalovaževal z naklepnim kaznivim dejanjem", označil za žaljiv, saj meni, da je ravnal zakonito, pošteno ter v dobri veri.
Poudaril je, da sta imela z nekdanjim sekretarjem pravosodnega ministrstva Robertom Maroltom le profesionalen odnos in se nista nikoli pogovarjala, kje bo Marolt nadaljeval svojo poklicno pot.

Je minister presegel pooblastila
V obtožnem predlogu namreč piše, da je Šturm Marolta 19. novembra 2008, torej v času, ko je Šturm opravljal le tekoče ministrske posle, imenoval na prazno notarsko mesto v Kamniku kljub negativnemu mnenju notarske zbornice zaradi pomanjkanja pravniških izkušenj in čeprav ga je vlada pred tem potrdila za državnega pravobranilca.
Na pravobranilsko mesto pa ga je predlagal prav Šturm, še dodaja tožilstvo. Nekdanji minister je tako svojemu nekdanjemu državnemu sekretarju nekaj dni pred iztekom mandata zagotovil zaposlitev, trdijo tožilci.
Prepovedati ni mogel ničesar, trdi Šturm
Nekdanji minister je pojasnil, da so razpis za nova notarska mesta objavili po povečanju števila notarskih mest. Tako so odprli tudi notarsko mesto v Kamniku, vendar se na prvi razpis ni prijavil nihče, na ponovljen razpis pa le Marolt.
Ob tem je opozoril, da mnenje zbornice ni zavezujoče. Glede Marolta so za mnenje zaprosili tudi direktorat za zakonodajo, ki je ugotovil, da izpolnjuje vse pogoje. Hkrati je Marolt opravil preizkus strokovne usposobljenosti, je dejal Šturm, ki meni, da je imel pooblastila za njegovo imenovanje. V dokaz temu je dodal pravno mnenje, ki so ga pripravili na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.
Avtorji mnenja so ugotovili, da ima Marolt dovolj izkušenj in da je prišlo le do imenovanja, ne pa tudi hkratnega opravljanja funkcij. Tako bi namreč na notarsko mesto lahko imenovali le brezposelne, piše v mnenju.