Tožilec Stanislav Pintar Krašovcu očita napeljevanje h kaznivemu dejanju na škodo Evropske unije. Najvišja zagrožena kazen za to sicer znaša osem let zapora. Tožilec je na celjskem sodišču zatrdil, da so izjave prič potrdile Krašovčevo aktivno vlogo pri obnovi dvorca Betnava. Na podlagi izjav prič je sicer nekoliko spremenil obtožnico.

Po tožilčevi oceni je Krašovec zlorabil zaupanje nekdanje direktorice družbe Betnava Dragice Marinič in nekdanjega šefa mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta.
Oba sta krivdo priznala in bila obsojena na pogojne zaporne kazni. Mariničeva na 23-mesečno s preizkusno dobo treh let, Ekart pa na 10-mesečno s preizkusno dobo dveh let.

Krašovec: Priči sta izjave spreminjali
Obtoženi Krašovec je tudi spremenjeno obtožnico označil za konstrukt in znova zavrnil krivdo. Opozoril je, da sta Mariničeva in Ekart izjave spreminjala in da sta zato neverodostojni priči.

Krašovec bo imel sklepne besede 29. novembra.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili več kot dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zaprosili za 1,7 milijona evrov evropskih sredstev in jih tudi dobili. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija pozneje ta denar vrnila.

Vegrad izdelal lažne poslovne listine
Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU-ja.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v vrednosti 1,7 milijona evrov.