Janez Janša je na celjsko sodišče prišel v spremstvu svojega odvetnika Francija Matoza. Na vprašanje, kakšen razplet pričakuje, je odgovoril, da je "celoten proces potekal približno tako kot pri Patrii" in da so zato tudi pričakovanja "približno podobna". Leta 2013 je bil sicer Janša po dolgotrajnem procesu v zadevi Patria obsojen na dve leti zapora, a je nato leta 2015 ustavno sodišče celotno sodbo razveljavilo, zadeva pa je istega leta tudi zastarala.

Janša je na sodišče v Celje tokrat prinesel tudi hišno številko Trenta 59 in ob tem dejal, da upa, da bodo vsaj mediji poročali o "realnih stvareh". "V pomoč sem vam prinesel to hišno številko s Tonderjeve domačije v Trenti. To je posestvo, ki je bilo takrat prodano, zdaj pa se v bistvu 15 ali 20 let govori o nekih ničvrednih parcelah. V poročilih, ki jih večina medijev kaže, se vidijo zadaj ruševine, ki so nastale pozneje, ne pa takrat, ko je bila domačija prodana. In s tem se pomaga tožilstvu ustvarjati vtis, da je šlo za neki ničvreden posel. Upam, da bo vsaj po prvem delu zaključka te sage realna informacija prišla do slovenske javnosti," je dejal v izjavi za medije pred obravnavo.

Tožilstvo zahteva zaporne kazni za Kastelica in Janšo

Specializirano državno tožilstvo je v sodni dvorani v sklepni besedi na sojenju Janezu Janši in soobtoženima – Branku Kastelicu in Klemnu Gantarju – zaradi očitkov o domnevno spornem nepremičninskem poslu v Trenti zahtevalo zaporne kazni. Tožilci namreč vztrajajo, da gre za primer arhetipske korupcije, kot oteževalno okoliščino pa navajajo, da je Janša očitano dejanje storil, ko je opravljal funkcijo premierja, je poročala Televizija Slovenija. Za Janšo in prvoobtoženega Kastelica tožilstvo tako predlaga po dve leti zapora, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Ob tem tožilci zahtevajo tudi, da Janša vrne premoženjsko korist.

Kot je v sklepni besedi povedal tožilec Boštjan Valenčič, specializirano državno tožilstvo obtoženim ne očita, da je Janša sporno parcelo v Trenti kupil poceni in jo nato prodal po precej višji, pač pa, da je Imos preplačal nepremičnine, za katere so vedeli, da na njih ni mogoče graditi ničesar.

Tožilstvo Kastelicu tako očita zlorabo položaja na škodo Imosa, Janši in Gantarju pa pomoč pri tem dejanju. Po Valenčičevih besedah naj bi šlo za tipičen primer korupcije med direktorjem podjetja in takratnim predsednikom vlade, kar naj bi bila zanj oteževalna okoliščina.

Obramba pričakuje oprostilno sodbo

V nadaljevanju naroka je sklepne besede predstavila še obramba, ki zavrača vse obtožbe.

Janšev zagovornik Franci Matoz je povedal, da je znova prisiljen prepričevati sodišče, da njegov klient ni storil ničesar nezakonitega ter da je celoten kazenski postopek namenjen zgolj njegovi diskreditaciji in likvidaciji kot političnega nasprotnika. Ob tem je spomnil na leto 2014, ko je moral Janša "po nezakoniti sodbi v zadevi Patria na nezakonito prestajanje zaporne kazni".

Matoz je prepričan, da gre tudi tokrat za politično motiviran proces, saj sicer ne razume, zakaj tožilstvo trdovratno vztraja, da je posest v Trenti, ki je bila predmet prodaje, vredna le 20.000 evrov, ko pa dokazi, zbrani že med preiskavo, po njegovem mnenju jasno kažejo, da je vrednost najmanj osemkrat večja, pa tudi, da ni nastala velika premoženjska škoda Imosu niti naj Janša ne bi pridobil nikakršne koristi.

Glede očitka o pomoči pri zlorabi položaja ali pravic je dejal, da Janša nima nikakršne zveze z domnevnim kaznivim dejanjem niti Kastelicu ni kakor koli pomagal, saj ga do začetka sojenja sploh ni poznal. "Ne vem, kdaj naj bi torej bil skovan ta tako imenovani naklep med temi, ki se med seboj niso poznali," se je vprašal Matoz, ki je zatrdil, da je jasno, da je obtožba povsem neutemeljena, zato je predlagal oprostilno sodbo.

Zagovornik Kastelica Gorazd Fišer je v uvodu dejal, da je pričakoval umik obtožnice, saj tožilstvu obtoženim ni v ničemer uspelo dokazati očitanih dejanj. "Po mojem mnenju, če ne bi bil lastnik nepremičnin v Trenti politik, kot je Janez Janša, tega postopka ne bi bilo," je Fišer dejal v izjavi za medije po zaključku naroka. "Nesporno je bilo že v preiskavi ugotovljeno, da so bila zemljišča bistveno več vredna, kot je zatrjeval tožilec, in zato tudi ni šlo za kaznivo dejanje. Kajti na podlagi podjetniške presoje vsak, ki sklepa neki posel, lahko malo zgreši navzgor ali navzdol," je še dejal zagovornik Branka Kastelica, ki je ob tem opozoril, da je tožilstvo vložilo obtožbo zaradi zlorabe položaja, in ne zaradi korupcijskega kaznivega dejanja, o katerem je bil govor v zaključnih besedah.

Zagovornica Gantarja Martina Žaucer Hrovatin je bila presenečena, da je tožilec v sklepni besedi prvič omenil očitke o korupciji, saj gre ves čas za očitke o zlorabi položaja, to pa naj bi po njenem mnenju dokazovalo, da je obrambi uspelo zavrniti vse očitke iz obtožnice.

Izrek sodbe bo po poročanju Radia Slovenija v petek ob 14. uri.

Pred sodbo stavbo znova shod v podporo Janši

Nekaj pred poldnevom so se pred zgradbo celjskega sodišča začeli zbirati podporniki Janeza Janše, ki državi glasno očitajo krivosodje. Na shodu je zbrane nagovorilo tudi več vidnih predstavnikov SDS-a, med drugimi vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec in poslanec Zvonko Černač.

Po besedah Godec nekateri pravijo, da je sodstvo v Sloveniji šibko, da primanjkuje ljudi in da ni sistemsko urejeno. Meni, da sodstvo v Sloveniji ni šibko, saj ima zelo velik vpliv, celo večji, kot ga imata zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Po njenih besedah dolgotrajni sodni procesi uničujejo življenja posameznikov in njihovih družin.

Spomnila je tudi na primer Patrie, v katerem so bile Janši grobo kršene človekove pravice in je bil obsojen na dveletno zaporno kazen. Tudi v zadevi Trenta se podobno dogaja prvaku opozicije, je dejala Godec.

Černač je dejal, da političnega procesa Trenta ne bi bilo, če bi bila Slovenija res pravna država, ta proces pa se je začel s poročanjem nekdanje novinarke Televizije Slovenija Mojce Šetinc Pašek.

"Vsakomur je jasno, da ne gre za nobena kazniva dejanja v zadevi Trenta, da gre za ponovni politični proces proti vodji največje opozicijske stranke. Krivo sojenje, ki se dogaja v političnem procesu Trenta in ki se je dogajalo pred 11 leti v političnem procesu Patria proti istemu človeku, je najhujši zločin," je prepričan Černač.

V zadevi Trenta ni bilo nobenega oškodovanja, šlo je za zasebni posel in dober nakup. Podobno pogodbo je po Černačevih besedah podpisala tudi nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan za nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani v vrednosti 7,7 milijona evrov, pa ni med obtoženimi.

Izpostavil je še, da prihaja čas, ko bodo tožilci in sodniki odgovarjali za nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja za montirane politične procese, in prihaja čas, ko bodo za svoje delo odgovarjali ljudstvu.

V središču očitki o domnevni zlorabi položaja in preplačani kmetiji v Trenti

V zadevi Trenta sicer specializirano državno tožilstvo nekdanjemu direktorju Imosa Branku Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe položaja na škodo podjetja, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in Janezu Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju.

Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila prek navideznega posla z več kot 15.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem in kmetijo v Trenti, ki naj bi ga po mnenju tožilstva precej preplačala. S tem naj bi bilo podjetje Imos oškodovano za približno 110 tisoč evrov.

Janša je sicer v zadnjih mesecih večkrat ponovil, da oškodovanja v zadevi Trenta ni bilo, da gre za sodno farso in da so mu v postopku ukradli veliko časa in naredili veliko stroškov. Več spletnih portalov je sicer pretekli konec tedna objavilo tudi anonimno pismo o razmerah na celjskem sodišču, iz katerega naj bi izhajalo, da naj bi bila sodba obtoženim v zadevi Trenta že spisana. Na celjskem sodišču so v ponedeljek poudarili, da s sodišča niso ušli nobeni dokumenti, pri domnevnem osnutku obsodilne sodbe pa gre po njihovi oceni za čisto ponarejanje.