Za te štiri obsojene je sodni senat odločil, da so krivi očitanih jim kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja v Italiji.
Najvišjo kazen je dobil Selman, in sicer deset let. Bublič je bil obsojen na osem let, Zupan na sedem let, Udrihova pa na štiri leta zapora. Vse druge so oprostili, med njimi tudi prvoobtoženega Dragana Tošića.
Obrazložitev sodbe
Sodnik Gorazd Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji. Tam je policija opravila tri večje zasege kokaina, v čigar prevoz in hrambo naj bi bila vpletena Bublič in Zupan, Udrihova pa naj bi skrbela za najem vozil in pridobivala ponarejene dokumente.
Selman je po prvih ugotovitvah tožilstva skrbel za hrambo droge ter prevzem denarja, je dejal sodnik. Po izpovedi skesanca Francesca Petrellija pa je tožilstvo očitke dopolnilo s tem, da je Selman Petrelliju prodal 450 kilogramov kokaina. Sodišče je ocenilo, da je Selman očitano kaznivo dejanje nedvomno storil, vendar ni sledilo "matematičnemu izračunu tožilstva", temveč meni, da gre za neugotovljeno količino droge.
Vsi štirje obtoženi so po Fabjančičevih besedah imeli točno določene naloge v hudodelski združbi, svojega početja pa so se nedvomno zavedali. Kazni so zato primerne teži kaznivih dejanj, je pojasnil sodnik in dodal, da so pri odmeri kazni Sandri Udrih upoštevali, da je mati samohranilka.
Sodni stroški oproščenih bodo bremenili proračun
Bublič, Selman in Udrihova bodo morali plačati svoj del stroškov sodnega postopka, Zupan pa je bil zaradi svojega gmotnega stanja tega oproščen. Prav tako ne bo treba stroškov sodnega postopka plačati 13 oproščenim, saj bo del bo bremenil proračun.
Zahtevane visoke kazni
Tožilstvo je sicer za vse obtožene predlagalo skupno 176 let in 10 mesecev zapora. Najvišjo, 19 let in 10 mesecev zapora, je zahtevalo za Tošića, za Selmana 17, za Zupana in Bublića 15 let ter za Udrihovo osem let zaporne kazni.
Vseh 17 obtoženih je sicer krivdo ves čas zanikalo, a tožilstvo je menilo, da jim je očitana kazniva dejanja uspelo dokazati. In to kljub temu, da je sodišče v začetku novembra izločilo slovenske in srbske dokaze, ker naj bi bili nezakoniti, v spisu pa so ostali le tisti, pridobljeni v Italiji in Urugvaju, zato je že takrat iz pripora izpustilo osmerico obtoženih, med njimi tudi Tošića.
Tožilstvo se bo pritožilo
Kljub sodbi pa to še ni konec zgodbe. Tožilstvo je namreč že napovedalo pritožbo na višje sodišče, saj še vedno vztrajajo pri zakonitosti vseh vloženih dokazov.
"Ali ste razočarani?" je bilo prvo vprašanje množice zbranih novinarjev za tožilko Žgajnarjevo, ko je stopila iz stavbe sodišča. "Pravzaprav ne, glede na dokaze, ki so ostali v sodnem spisu, je odločitev pravzaprav pričakovana. Se bo pa tožilstvo pritožilo - tako na sodbo kot na sklep o izločitvi dokazov," je odgovorila in dodala, da se tožilstvo pritožbenega postopka na višjestopenjskem sodišču sicer ne veseli, bodo pa z nestrpnostjo pričakovali odločitev višjega sodišča.
"Izrečene obsodbe so bile izrečene na podlagi dokazov, ki so sploh še ostali v spisu, zato tega nimam kaj komentirati. Z obsodilnimi sodbami smo zadovoljni, ne pa tudi z višino kazni," je dejala o danes obsojeni četverici.
Dodala je še, da v tem kazenskem postopku ni bila predlagana t. i. zamrznitev premoženja po 502. členu zakona o kazenskem postopku, ker tudi ni bilo očitka, da so si osumljenci pridobili protipravno premoženjsko korist, zato jim upravljanje premoženja v tem postopku nikoli ni bilo omejeno in jim ni niti zdaj.
V priporu ne bo niti četverica obsojenih
Žgajnerjeva je napovedala tudi, da bodo zdaj podrobno pregledali sklep razsodbe in se, če bo treba, pritožili tudi na odpravljene pripore. Nekateri obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik so bili priprti od aretacije leta 2010 do 6. novembra letos, ko je sodišče izločilo omenjene dokaze, nato pa jim tudi odpravilo pripore.
Četverici obsojenih pa je sodišče danes kljub obsodilni sodbi prav tako odpravilo pripor - predsednik sodnega senata Gorazd Fabjančič je pojasnil, da je sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo.
Z ljubljanskega okrožnega sodišča so nato v sporočilu za javnost še dodatno pojasnili, da tožilstvo pred izrekom sodbe ni podalo predloga za podaljšanje pripora.
Zakon o kazenskem postopku pa predvideva, da senat pripor vselej odpravi če tožilec pred izrekom sodbe ni predlagal podaljšanja pripora, če je obtoženi oproščen, če je obsojen samo na denarno kazen ali mu je izrečen sodni opomin oziroma pogojna obsodba. Pripor se odpravi tudi, če je zaradi vštetja pripora obtoženi kazen že prestal ali če je obtožba zavržena.
Skladno s to določbo se je pripor oziroma hišni pripor moralo odpraviti, dodajajo na sodišču, kjer jim razlogi tožilstva, zakaj podaljšanja pripora ni predlagalo, niso znani.
"Zmagovalec je pravna država"
Veselja pa ob prihodu s sodišča ni skrival Luka Zajc, eden izmed zagovornikov prvoobtoženega Dragana Tošića. "Zmagovalec v tem postopku ni obramba, niti niso zmagovalci obdolženci, ampak je zmagovalec pravna država. V pravni državi namreč ni bistveno, da nekomu tisočkrat rečeš, da je nekaj storil, ampak je bistveno, ali je to res storil in ali v zvezi s tem obstajajo dokazi," je dejal. "Kakor je sodišče v ustni obrazložitvi izrečene sodbe jasno povedalo, teh dokazov v primeru Dragana Tošića ni bilo. In zato pravim, da je zmagovalec pravna država, in ne obramba in ne obdolženci," je poudaril.
"Ali to pomeni, da je Slovenija zdaj oaza človekovih pravic?" je zanimalo novinarje. "Glejte, o oazi človekovih pravic ne vem nič. Vem samo, da je to odlično za dva milijona prebivalcev Republike Slovenije, da se lahko zavedajo, da če nečesa niso storili in v zvezi s tem ni nobenega dokaza, ne bodo obsojeni. Jaz mislim, da sodišče ni poslalo sporočila, da če kršiš zakon, da boš oproščen. Poslalo pa je sporočilo, da če ne obstajajo dokazi, da si kršil zakon, pa lahko pričakuješ, da živiš v pravni državi, da živiš v državi zahodnega civilizacijskega sveta, kjer ne obsojamo nedolžnih ljudi. Oziroma ne obsojamo ljudi, za katere ne obstajajo dokazi, da so to storili," je prepričan Zajc.
Marko Bošnjak, drugi Tošićev zagovornik, se zaveda, da se bodo tisti, ki niso zadovoljni s sodbo, pritožili. "Pričakujem pa, da bo Dragan Tošić tudi na višjem sodišču oproščen, oziroma da bo potrjena sodba v tem delu, kjer je za Dragana Tošića oprostilna," je dodal.
Odškodninskega zahtevka najverjetneje ne bo
Dragan Tošić in drugi oproščeni pa bi lahko po zakonu od države zahtevali tudi odškodnino zaradi več kot dveletnega pripora, a se po besedah Luke Zajca to najverjetneje ne bo zgodilo: "Ne pričakujem, da bo postopek zoper Tošića obremenjeval davkoplačevalce, ker davkoplačevalci so najmanj krivi za to, kar se je Tošiću dogajalo," je zagotovil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje