Na ponovljenem sojenju je najprej odločalo ptujsko okrožno sodišče, ki je odločilo, da je obtoženi kriv, in mu izreklo enotno kazen 30 let zapora, kar je zatem potrdilo tudi višje sodišče. Zagovornik Silva Drevenška in državna tožilka sta se nato pritožila na vrhovno sodišče.

Senat vrhovnega sodišča je ugodil pritožbi državne tožilke, obtožencu pa je za vsako od treh kaznivih dejanj umora zvišal kazen na 30 let zapora in jih združil v enotno kazen dosmrtnega zapora.

Sorodna novica Po družinskem sporu trije mrtvi, policisti odvzeli prostost 35-letnemu moškemu

Senat je pri tem upošteval več okoliščin. Izjemno vztrajnost, odločnost, visoko motiviranost in brutalnost obtoženca pri izvršitvi kaznivih dejanj, neprimerno in neprilagojeno vedenje ter akutno zlorabo alkohola v obdobju pred izvršitvijo kaznivih dejanj, načrtovanje kaznivega dejanja, grožnje oškodovancem, pa tudi to, da obtoženec ni pokazal obžalovanja in da je sposoben dejanje ponoviti, piše v sporočilu za javnost.

Kot pomembno oteževalno okoliščino je senat upošteval hudo travmatiziranost družinskih članov, še zlasti obtoženčevega sina, ki je bil navzoč pri umoru starih staršev in je zaradi obtoženčevih ravnanj ostal trajno prikrajšan za odraščanje z mamo; pa tudi hude posledice za sina oškodovancev, ki je ostal brez obeh staršev in edine sestre.

"Z odločitvijo za takšno kazen vrhovno sodišče skrbi predvsem za varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda, zlasti pravice do življenja, ki spada v sklop hierarhično najvišjih ustavnih pravic in bi jo morali spoštovati vsi posamezniki," še sporoča vrhovno sodišče.

Vrhovno sodišče je v tej zadevi odločalo v senatu, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnik Mitja Kozamernik kot predsednik ter Maja Baškovič, Aleksandra Hočevar Vinski, Tatjana Steinman in Marjeta Švab Širok.

Prvo sojenje, na katerem je bil Drevenšek prav tako obsojen na dosmrtni zapor, je bilo na višjem sodišču razveljavljeno zaradi nezakonitosti sodbe, saj je o njej odločalo šest namesto pet sodnikov.

Ptujsko sodišče je oktobra lani (še nepravnomočno) dosodilo, da mora Drevenšek sinu umorjenih plačati 70.000 evrov odškodnine.

Kaj je storil Silvo Drevenšek

Drevenšek je bil obsojen, ker je na božični večer leta 2020 najprej umoril zunajzakonsko partnerico, s katero se je pred tem po SMS-sporočilih dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je nedavno odselila v sosednjo hišo k staršem. Ko sta se srečala na dvorišču, sta se mirno pogovarjala, ko sta vstopila v hišo, pa je partnerico večkrat zabodel s kuhinjskim nožem.

Po napadu nanjo se je odpravil še v sosednjo hišo, kjer so živeli njeni starši in pazili njunega sina. Kljub prisotnosti otroka je z istim kuhinjskim nožem večkrat zabodel in porezal tasta in taščo, zaradi česar je prvi na kraju umrl, druga pa še isti dan v bolnišnici.

O dosmrtni kazni

Smrtno kazen smo z zakonom odpravili leta 1989 in takrat kot najvišjo možno kazen uzakonili 20 let zapora. Leta 1998 se je najvišja zaporna kazen dvignila na 30 let zapora. Dosmrtna zaporna kazen je v Sloveniji znova v veljavi od leta 2008, ko jo je uvedel nov kazenski zakonik na predlog takratnega ministra za pravosodje Lovra Šturma.

Dosmrtni zapor je predviden za kazniva dejanja dveh ali več umorov, genocid, hudodelstvo zoper človečnost in vojno hudodelstvo. Doslej so ga tožilci zahtevali štirikrat, prvič pa so to kazen leta 2021 izrekli Drevenšku.

Obsojeni na dosmrtni zapor ima po 25 letih možnost pogojnega odpusta. O tem odloča posebna komisija, mnenje pa poda zavod za prestajanje kazni zapora.