Vzrok nesreče je zlom kretnice oz. ostrice. "To je bil edini vzrok," je za Slovensko tiskovno agencijo povedal preiskovalec železniških nesreč in incidentov na ministrstvu za infrastrukturo Daniel Lenart.

Vzrok zloma še ni jasen. Material bo namreč predan v analizo neodvisnemu inštitutu za raziskave kovinskih materialov, ki pa ga mora preiskovalec še izbrati. "Oni bodo potem lahko povedali, zakaj je do zloma prišlo," je pojasnil strokovnjak.

Proga pri Hrastovljah je sicer bila vzdrževana, o čemer priča tudi dokumentacija, primernost vzdrževanja pa je težko ocenjevati. "Ta proga je zelo obremenjena, po njej vozi veliko število vlakov, ki so zelo težki. Do zlomov tirnic prihaja, tudi precej manj starih tirnic. Vzrokov je lahko več, od napake v materialu do skrite napake v progi," je navedel sogovornik.

Ali je bila proga pri Hrastovljah vzdrževana primerno, zato pred opravljeno analizo "težko sodimo", je povedal.
Čas izdelave analize bo odvisen od izvajalca, običajno postopki trajajo najmanj mesec dni. Pred tem je treba izvajalca še izbrati in mu dostaviti vzorec. Predvidoma bi lahko bil torej končni vzrok nesreče znan konec letošnjega leta, je dodal Lenart.

O vzroku za nesrečo je že poročalo več slovenskih medijev. Na Primorskih novicah so dodali, da pri nas železniških nesreč ni malo; v zadnjih petih letih se je pri nas zgodilo 32 nesreč, največ je trčenj vlakov z avtomobili, kolesarji in pešci na nezavarovanih in zavarovanih prehodih. Med nesrečami je bilo v tem obdobju devet iztirjenj vlakov in v treh primerih je bil vzrok zlomljena ostrica.

Spletni portal Siol navaja, da sta bili zlomljeni kretnici vzrok za iztirjenje lokomotive februarja 2016 na železniški postaji v Ljubljani in tovornega vlaka junija 2017 med Zidanim Mostom in Hrastnikom. Kretnica pri Hrastovljah je bila sicer nameščena pred več kot 20 leti, medtem ko sta bili kretnici v Ljubljani in Hrastniku precej novejši.

Pri Hrastovljah se je 25. junija zgodila nesreča tovornega vlaka. Od kompozicije 18 vagonov se je iztirilo šest vagonov in se nagnilo na steno predora. Pri iztirjenju je začel iztekati kerozin, in sicer ga je v zemljo odteklo okoli 9.000 litrov. Ta kerozin še naprej ogroža vodni vir Rižane.