Zaradi obširnosti primera so preiskavo prevzeli novomeški policisti, je na novinarski konferenci pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije na PU-ju Novo mesto France Božičnik. Foto: PU Novo mesto
Zaradi obširnosti primera so preiskavo prevzeli novomeški policisti, je na novinarski konferenci pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije na PU-ju Novo mesto France Božičnik. Foto: PU Novo mesto

Policisti policijskih postaj na območju PU-ja Novo mesto so več naznanil in predlogov za pregon različnih kaznivih dejanj, ki so se nanašala na iste ljudi, prejeli v letih 2022 in 2023, je na novinarski konferenci pojasnil vodja Sektorja kriminalistične policije PU-ja Novo mesto France Božičnik. "V obširni in več let trajajoči kriminalistični preiskavi smo ugotovili številna kazniva dejanja goljufij, ponarejanja listin in ponareditve ali uničenja poslovnih listin," je pojasnil.

Kazenska ovadba je bila podana zoper osem osumljencev, pet med njimi je žensk, ki so obtoženi 50 kaznivih dejanj. Glavni osumljenec je star 40 let, ostali pa od 38 do 74 let. Božičnik je potrdil, da so osumljenci predstavniki romske etnične skupnosti in da med njimi obstajajo sorodstvene vezi, prav tako pa se njihove vloge prepletajo v zvezah in društvih.

Osumljenci kaznivih dejanj so bili zakoniti zastopniki petih društev z območja Dolenjske, Bele krajine in Kočevja, za katera se je med preiskavo izkazalo, da so bila ustanovljena zgolj za pridobivanje sredstev z javnih razpisov. "Pridobljena sredstva so nato osumljenci uporabili izključno zase, in ne za namene, za katere so bila sredstva z razpisov namenjena," je pojasnil Božičnik.

Sredstva so tako namesto za različne projekte in za izboljšanje položaja romske skupnosti po njegovih navedbah porabljali, denimo, za nakup gradbenega materiala, stavbnega pohištva, kupovali pa so tudi vozila na lizing in sklepali zavarovalne police, pri čemer obrokov nato niso plačali. Nekatera od teh društev, ki so jih osumljenci uporabljali za protipravno pridobivanje javnih sredstev, so še dejavna, nekatera so že izbrisana iz poslovnega registra.

Z goljufijami so si prisvojili najmanj 212 tisoč evrov

Kot je pojasnil Božičnik, so osumljenci kazniva dejanja storili s pomočjo finančnih mahinacij. Tok denarja, ki so ga prejemali na podlagi javnih razpisov, so preusmerjali na druga povezana društva, na transakcijske račune družinskih članov ali pa so zabrisali finančno sled z gotovinskimi dvigi. "Navajali so neresnične stroške v polletnih in letnih poročilih na podlagi fiktivnih računov, programi aktivnosti niso bili izvedeni, društva, ki so bila navedena za izvedbo programov, sploh niso imela aktivnih transakcijskih računov, aktivni transakcijski računi niso izkazovali plačila računov, društva niso izkazovala prihodkov na transakcijski račun ipd.," je naštel vodja novomeških kriminalistov.

Skupina je pri izvrševanju kaznivih dejanj med sabo sodelovala tako, da so izdajali lažne račune, lažne avtorske, mandatne in partnerske pogodbe in ponarejali potrdila o plačilih. Te listine so v nadaljevanju uporabili kot resnične za upravičevanje porabe javnih sredstev. Na ta način so si prisvojili za najmanj 62 tisoč evrov protipravne koristi. Dva izmed osumljencev sta s storitvijo 29 kaznivih dejanj z goljufijami oškodovala tudi najmanj 24 poslovnih subjektov za najmanj 103 tisoč evrov.

"V večini primerov sta v imenu društev naročala blago in storitve, ki sta jih uporabila za lastne potrebe, storitev in blaga pa nista plačala," je pojasnil Božičnik. Kriminalisti so ugotovili, da so si osumljenci denar prisvajali že pred letom 2014, a je pregon za ta kazniva dejanja zastaral. "Če upoštevamo vsa kazniva dejanja, tudi tista, za katera je bilo naknadno med kriminalistično preiskavo ugotovljeno, da pregon ni več mogoč, ker je zastaral, so si osumljenci prisvojili za najmanj 212 tisoč evrov protipravne premoženjske koristi," je dodal.

Bogdan Miklič zavrača obtožbe

Bogdan Miklič, ki naj bi bil po poročanju medijev glavni osumljenec, se je odzval, da odločno zavrača očitke novomeških policistov.

"Zveza Romov za Dolenjsko je v času mojega predsedovanja delovala zakonito, sredstva, ki smo jih pridobili na javnih razpisih, so bila porabljena namensko in v skladu s projektno dokumentacijo. Dejavnosti, delovanje in finančno porabo sredstev je spremljal vladni Urad RS za narodnosti, nekajkrat tudi Svet romske skupnosti, ki mu predseduje Jožek Horvat - Muc. Poudariti velja, da nam nikoli niso dali kritike, da delamo slabo ali nezakonito," je navedel Miklič in dodal, da je Zvezo Romov za Dolenjsko profesionalno in po navodilih ter naročilih Jožka Horvata - Muca, ki vodi najvišji romski organ v državi.

Ob tem je policiste pozval, naj začnejo preiskavo romske zveze Horvata - Muca v Prekmurju, "kajti na razpisih sam odobri sredstva za svojo zvezo". "Ob tej priložnosti Horvata - Muca javno pozivam k odstopu, državo pa, da nemudoma preneha financirati Svet romske skupnosti in Zvezo Romov Slovenije. Horvat - Muc je bil namreč že pravnomočno obsojen zaradi državnega denarja," je zapisal Miklič in poudaril, da je okrožno državno tožilstvo že zavrnilo del očitanih kaznivih dejanj za enega od romskih društev, pri katerem policija navaja njegovo ime.

Horvat - Muc, ki predseduje Svetu romske skupnosti in Zvezi Romov Slovenije, je za STA zavrnil Mikličeve očitke. Pojasnil je, da Zveza Romov Slovenije ni nikoli objavljala razpisov za financiranje projektov romskih zvez in društev. Prav tako ni dajal Mikliču navodil, kako naj porablja denar z razpisov. Za očitane nepravilnosti je izvedel večinoma iz medijev in tudi od predstavnikov podjetij, ki jih je Miklič oškodoval, je dodal Jožko Horvat - Muc.

Glavni osumljenec že večkrat obsojen na pogojno zaporno kazen

Po policijskih evidencah je bil glavni osumljenec v preteklosti že obravnavan za številna premoženjska kazniva dejanja, predvsem za tatvine. V postopkih pred sodišči so bile 40-letniku izrečene številne pogojne obsodbe. V času preizkusnih dob je osumljenec izvajal in še vedno izvaja premoženjska kazniva dejanja, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto.

Za kaznivo dejanje goljufije je sicer zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let, za kaznivo dejanje ponarejanje listin in kaznivo dejanje ponareditev ali uničenje poslovnih listin pa je zagrožena zaporna kazen do dveh let.

Razkrite zlorabe javnih sredstev, namenjenih za izboljšanje položaja romske skupnosti