Sodni senat je pritrdil navedbam tožilstva, ki je sicer v torek predlagalo 30 let zaporne kazni. Ocenil je, da je obsežni dokazni postopek dal dovolj podlage za izrek kazni.
V kazen se šteje tudi čas od 22. junija 2022 do danes, ki ga je Petelin preživel v priporu. Sodišče mu je sicer podaljšalo pripor do pravnomočnosti kazni. Zato mu je prisodil 23 let zapora, izgon iz države za pet let in 5000 evrov denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Predsednik senata Matevž Gros je za ključne označil materialne dokaze, torej sledi Petelinovega DNK-ja na okrvavljenem nožu in na okenski kljuki v Grmekovem stanovanju. Poudaril je, da zagovor obtoženca sodišča ni prepričal. Tudi če držijo pričanja, da je bil osumljeni na dan umora dopoldne in popoldne pri partnerki na italijanski strani meje, mu je ostalo dovolj časa za izpeljavo umora, je še pojasnil sodnik.
Motiv je bilo koristoljubje
Motiv umora naj bi bilo koristoljubje. Umorjeni Grmek se je ukvarjal s preprodajo prepovedanih drog, Petelin pa je bil med njegovimi odjemalci. Kot je navedlo več prič, naj bi bil Petelin dolžan dobavitelju več deset tisoč evrov, v dneh pred umorom pa naj bi Grmek zahteval odplačilo.
Na višino kazni je vplival grozovit način izvedbe kaznivega dejanja. Umorjeni je bil z nožem in vrtnimi škarjami kar 25-krat zaboden in večkrat porezan, čeprav je bila smrtonosna samo ena rana. Grmek je tako po oceni sodišča več minut po nepotrebnem fizično in psihično trpel.
Zagovornica: Obstaja najmanj dvom o krivdi
Petelinova zagovornica Monika Mavsar je sicer danes v zaključni besedi predlagala oprostilno sodbo, češ da obstaja najmanj dvom o krivdi njene stranke.
Menila je, da ima Petelin trden alibi, saj sta njegova partnerka in njena hčerka pričali, da je bil na dan umora dopoldne z njima, popoldne pa ga je pri partnerki videla tudi italijanska policistka.
Podvomila je o verodostojnosti prič, med katerimi so prevladovali odvisniki od prepovedanih drog. Poudarila je, da so najmanj štiri priče prišle h Grmeku, ko je bil že mrtev, a nihče od njih ni poklical policije ali reševalcev. Odvetnica je trdila, da Petelin ni bil edini, ki bi imel motiv za umor.
Prav tako je oporekala podatkom o sledeh DNK-ja na nožu, s katerim je bil Grmek umorjen. Spomnila je na Petelinovo izpoved, da so nož uporabljali za drobljenje droge, ko je bila v trdni obliki. Poudarila je, da so na predmetih v stanovanju žrtve odkrili tudi sledi drugih odvisnikov.
Zagovornica je dejala tudi, da ni logično, da bi Petelin, če bi naklepno storil umor, to naredil z nožem žrtve in pri tem ne bi uporabil rokavic, potem pa bi se sam javil policiji, privolil v zaseg telefona in nato dvakrat šel na policijo v Koper prosit, da mu telefon vrnejo.
