Oba postopka sta po Bošnjakovih besedah še vedno odprta, in ker ni formalnih rokov za odločitev, je težko napovedati, kdaj bi lahko sprejeli odločitev. Dodal je, da je bil hkrati upravnemu sodišču dan predlog, da naj prekine postopek odločanja o vloženem pravnem sredstvu in začne postopek predhodnega vprašanja pred sodiščem EU-ja v Luxembourgu.

Postopek proti zakoncema v Sloveniji bi bil "nenavaden"
Na vprašanje o morebitnemu postopku pred slovenskimi organi proti zakoncema Karner je odvetnik Bošnjak pojasnil, da bi bi bilo zelo nenavadno, če bi pred slovenskimi organi potekal postopek proti njima v zvezi z zadevami, zaradi katerih so ju iskali v ZDA, ker to sploh ni bilo kaznivo dejanje v Sloveniji. Dejal je še, da "niso seznanjeni, da bi mimo tega v zvezi s čimer koli drugim potekali postopki zoper njiju".

Ob aretaciji Karnerjev je bilo neuradno pojasnjeno, da naj bi slovenski organi nudili neko pomoč oziroma informacije ameriškim organom v zvezi z zakoncema Karner, kar pa je po Bošnjakovih besedah "skrajno sporno" ob upoštevanju tega, da se za takšno pravno pomoč zahteva dvojna kaznivost, to je v tem primeru kaznivost tako v ZDA kot v Sloveniji, "ki pa je ni bilo". Če je prišlo do kakršnega koli sodelovanja ali pomoči slovenskih organov ameriškim, je bilo to Bošnjakovih besedah nezakonito.

Po izpustitvi po plačilu varščine zakonca nimata omejitev gibanja
Kje sta zdaj zakonca Karner, odvetnik Bošnjak ni želel povedati, dejal pa je, da po izpustitvi po plačilu varščine nimata omejitev, kje se lahko zadržujeta, in njuno gibanje ni omejeno na Avstrijo.

Presodil je tudi, da ni nobenih razlogov, da bi Avstrija odvzela ali zasegla plačano varščino, ker zakonca Karner "v ničemer nista in ne kršita pogojev", ki jima jih je dala Avstrija ob izpustitvi na prostost, in jih tudi "ne nameravata kršiti". Pogoji so, da sta dosegljiva, kar po Bošnjakovih zagotovilih ni nobena težava.

Spomnimo ...
Zakonca Karner je avstrijska policija aretirala konec lanskega leta v sodelovanju z ameriškimi in italijanskimi oblasti. Alenko Karner so marca po plačilu varščine izpustili iz celovškega zapora, mesec pozneje prav tako po plačilu varščine pa tudi Mihaela Karnerja. Neuradno naj bi bila skupna višina plačane varščine 1,25 milijona evrov.

Časopis Dnevnik ob tem poroča, da bi lahko gotovino od prodaje steroidov v bančni sistem "prelivali" v celovški Zvezi bank. Po pisanju časopisa naj bi namreč uslužbenec poslovalnice Zveze bank v Pliberku iz sefa, ki naj bi ga najela oseba iz Karnerjevega kroga, večkrat dvignil gotovino in denar nato nakazoval na različne račune, s čimer naj bi skušal prekriti njegov izvor.

Vodstvo celovške Zvezne bank naj bi zato z omenjenim uslužbencem že prekinilo delovno razmerje.