Paravinja je trenutno v rokah hrvaških pravosodnih organov. Foto: MUP RS
Paravinja je trenutno v rokah hrvaških pravosodnih organov. Foto: MUP RS
Doroteja Pasar
Ste jo videli? Pogrešana Doroteja Pasar. Foto: Policija
Aleš Zalar, pravosodni minister
O primeru je spregovoril tudi naš pravosodni minister. Foto: MMC RTV SLO

Slovenska policija je v zvezi z izginotjem Pasarjeve sporočila, da že preverja primere pogrešanih oseb, za katere obstaja sum, da so bile žrtve kaznivih dejanj in bi lahko bilo njihovo izginotje povezano s prijetjem Paravinje. Pri tem policija preiskuje tudi možnost povezave s primerom pogrešane Pasarjeve. Policija je še sporočila, da v dosedanjih preiskavah pogrešanih oseb v nobenem primeru ni ugotovila povezanosti s prijetim Paravinjo. V primeru novih znanih dejstev in okoliščin bo policija izvedla dodatne preiskave o vpletenosti Paravinje.

lovro šturm
Po Šturmovem mnenju poskuša Zalar prevaliti krivdo na druge. Foto: BoBo
Na Hrvaškem še iščejo najstnico
Zakaj Slovenija ni izročila Paravinje?

Po besedah ministra Aleša Zalarja je postopek izročanja Dragana Paravinje trajal neprimerno dolgo, zaradi česar bo celotno dokumentacijo predal protikorupcijski komisiji. Postopek izročanja tujih državljanov je v pristojnosti ministrstva za pravosodje (MP), in če ta ugotovi, da ni ovir za izročitev, potem jo potrdi, je dejal Zalar. To pripravlja direktorat za mednarodno sodelovanje in po Zalarjevih besedah se je v postopku pokazalo, da postopek ni potekal, kot bi moral.

Na direktoratu za mednarodno sodelovanje so pojasnili, da pripor po slovenski zakonodaji v izročitvenih postopkih ni nujen ukrep, saj o tem odloča sodišče.

"Ti postopki so običajno hitri, ta pa je bil neprimerno dolg. Odločitev se je zgodila v času prejšnjega ministrstva in ne drži, da je MP v tem mandatu ravnal neustrezno," je zatrdil minister.
Nato je pojasnil celoten potek dogodkov. Po zakonu se s postopkom izročanja počaka, če se izkaže, da je bil začet postopek za podelitev azila. Dokler ta postopek ni kočan, mora minister z odločitvijo o izročitvi počakati.
Za tak primer je šlo tudi pri Draganu Paravinji. Ko je prejšnji minister prejel gradivo za izročitev v potrditev, je MP 22. 8. 2007 prejel predlog pooblaščenca Paravinje, ustavnega pravnika Matevža Krivica, naj se počaka z odločanjem o izročitvi.
Šturm je čakal ...
Na podlagi tega predloga je prejšnji minister Lovro Šturm odredil, da se počaka. "Težava je v tem, da se je čakalo na odločitev ustavnega sodišča, za kar pa ni zakonske podlage," je dejal Zalar, saj minister takrat ni imel v rokah nobene odločbe ustavnega sodišča, da se postopek zadrži. Postopek za azil je bil namreč že pravnomočno končan in prošnja za azil zavrnjena, zaradi česar so bili pogoji za odločitev o izročitvi izpolnjeni.

Tudi urad za mednarodno sodelovanje je ministra opozarjal na napake, a je Šturm še večkrat ponovil isto napako (ni potrdil izročitve in čakal na odločitev ustavnega sodišča), in sicer 12. 11. 2007 in 24. 10. 2007.
Protikorupcijska komisija bo dobila nov primer
Nato je 28. 12. 2007 omenjeni direktorat dobil novo navodilo, naj se počaka še na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice. Direktorat je zato 16. 10. 2008 znova zaprosil za navodila in dobil odgovor, da je minister "obljubil, da med trajanjem postopka ne bo ukrepal", je pojasnil Zalar.
Komu je prejšnji minister to obljubil, ni želel špekulirati, zato bo celotno dokumentacijo predal protikorupcijski komisiji.

Zalar je nato, ko je nastopil mandat, sam izdal odločbo (ker je bila zadeva še nerazrešena, je direktoratu naročil, naj izdajo odločbo o izročitvi, a naj jo dopolnijo v delu, "kjer gre za spoštovanje standardov, ki jih je določilo evropsko sodišče za človekove pravice v azilnih in izročitvenih zadevah", zaradi česar je postopek trajal dlje).
O izročitvi so na MP-ju obvestili tudi Interpol ter pristojno sodišče, ker so vedeli, da Paravinja ni v priporu. Kmalu po tem, ko je bila odločitev o izročitvi vročena Paravinji, je ta zapustil Slovenijo. Po podatkih MNZ-ja se je to zgodilo 5. 2. 2009. O vpletenosti drugih organov in njihovem delu Zalar ni želel dajati komentarjev.
Šturm: Vse je bilo po zakonu
Za komentar smo prosili tudi nekdanjega pravosodnega ministra Šturma. Po njegovih besedah je vse potekalo po pravilih, z odločitvijo pa so čakali do razsodbe ustavnega sodišča, saj je Krivic vložil prošnjo za začasno odredbo. Dokler je trajal ta postopek, niso mogli ukrepati.
Na vprašanje MMC-ja, ali so bili torej vsi postopki dejansko končani in ali res ni bilo zakonske podlage za čakanje z odločbo, je Šturm zavrnil komentiranje in nas napotil na Krivica.
Še enkrat je poudaril, da so čakali na odločitev ustavnega sodišča ter da se vseh podrobnosti ne spomni, brez spisov ministrstva pred seboj pa zadevo težko komentira. Prav tako ni želel komentirati navedb, da so ga strokovne službe večkrat opozorile na nedoslednosti in prosile za navodila, pri čemer so vedno dobile enak odgovor, in sicer naj počakajo.
"Šturm ob primopredaji zamolčal zadevo"
Ob tem se je vprašal, zakaj Zalar ob prevzemu mandat ni sam takoj izdal odločbe, ampak je tudi sam čakal. Meni, da poskuša minister zdaj krivdo prevaliti na nekoga drugega.

Na te besede se je na družabnem omrežju Twitter odzval minister Zalar, ki je zatrdil, da je Šturm "na primopredaji poslov 24. 11. 2008 zamolčal zadevo Paravinja".

Krivic: Zalarjeve očitke Šturmu zavračam
"Dr. Šturma sem takrat uradno zaprosil za zakonito ravnanje – in samo to je tudi storil. Azilni postopek je bil sicer res pravnomočno končan, toda tudi zoper pravnomočne odločbe so možna pravna sredstva, med drugim tudi ustavna pritožba, vključno s predlogom za zadržanje izvršitve. Dokler se o tem ne odloči, je sodba sicer pravnomočna, ni pa še izvršljiva. Zato Zalarjeve očitke dr. Šturmu kategorično zavračam kot nestrokovne – mislim pa, da tudi dr. Šturm v svojem odgovoru neutemeljeno očita Zalarju, da je potem on zavlačeval. Tega zločina ne Šturm ne Zalar nista mogla preprečiti. Tudi če bi bil Paravinja takoj izročen Srbiji, bi sedaj zaporno kazen morda že prestal – in če je res seksualni manijak, ga štiri leta zapora od ponavljanja takih deliktov najbrž ne bi odvrnila. Sedaj je najprej treba do kraja razjasniti to tragedijo na Hrvaškem (kaj in kako se je v resnici zgodilo) – za razčiščevanje vsega drugega bo še dovolj časa in priložnosti," je za MMC povedal Krivic.

Je Teja postala žrtev Paravinje?
Svojci Ljubljančanke Teje Pasar so v torek za Večernji list razkrili podrobnosti o njenem izginotju, ki so neverjetno podobne okoliščinam, v katerih je izginila 17-letna Bilićeva, piše zagrebški časnik. Ali sta izginotji res povezani, Zalar ni želel komentirati, saj informacij o tem ni imel.
Obe sta bili istih let, mladi in lepi ter sta štopali, so dejali svojci Pasarjeve, ki je odraščala v rejniški družini in je nazadnje živela v stanovanjski skupnosti v mladinskem domu v Jaršah.
Tejino torbo z denarnico in beležnico so našli ob savskem mostu v Črnučah. V primeru Bilićeve pa je Paravinja ob prijetju policistom povedal, da je truplo vrgel v reko Krko, potem ko sta se sprla in jo je zadavil v svojem tovornjaku.

Svojci Pasarjeve so za Večernji list dejali, da še vedno iščejo Tejo in da so med drugim poklicali na pomoč jasnovidca iz Bjelovarja. Ta jim je dejal, da je Tejo na avtobusni postaji pobral moški z modrimi očmi, jo posilil in zadušil. "Gre za človeka šibkejše postave, ki vozi in komunicira v nekaj državah," je še povedal jasnovidec.

Paravinja ustreza temu opisu, zaradi kaznivih dejanj posilstva in poskusov posilstva pa so ga iskali v Srbiji, BiH-u in na Hrvaškem.

Po poročanju slovenskih medijev so ga na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je za njim razpisala Srbija, leta 2007 prijeli v Sloveniji. Okrožno sodišče v Kranju je zoper njega odredilo pripor, a ga je po plačilu varščine izpustilo in zanj odredilo ukrep javljanja do izročitve Srbiji.

Paravinja bi lahko bil na kraju, kjer so nazadnje videli Pasarjevo
Zatem je pobegnil v Nemčijo, kjer so ga prijeli in leta 2008 izročili Sloveniji, ki pa ga je po odločitvi sodišča znova izpustila in zanj odredila ukrep javljanja. Ko so slovenski organi februarja 2009 prejeli odločbo o njegovi izročitvi, je Paravinja že zbežal iz Slovenije.

Vse to kaže, da bi Paravinja septembra 2007 lahko bil na kraju, na katerem so nazadnje videli Pasarjevo. Tejini svojci upajo, da bo policija še enkrat resno obravnavala celoten primer. Usoda pogrešanega dekleta namreč vse do danes ni razjasnjena.

Medtem se iskanje Bilićeve nadaljuje v zaledju Šibenika, pri Roškem slapu in v jezeru Visovec. Hrvaškim policistom tudi danes pomagajo pripadniki Slovenske vojske, območje pa bodo snemali tudi z brezpilotnimi letali hrvaške vojske, je danes potrdila hrvaška policija.

Slovenska policija je v zvezi z izginotjem Pasarjeve sporočila, da že preverja primere pogrešanih oseb, za katere obstaja sum, da so bile žrtve kaznivih dejanj in bi lahko bilo njihovo izginotje povezano s prijetjem Paravinje. Pri tem policija preiskuje tudi možnost povezave s primerom pogrešane Pasarjeve. Policija je še sporočila, da v dosedanjih preiskavah pogrešanih oseb v nobenem primeru ni ugotovila povezanosti s prijetim Paravinjo. V primeru novih znanih dejstev in okoliščin bo policija izvedla dodatne preiskave o vpletenosti Paravinje.

Na Hrvaškem še iščejo najstnico
Zakaj Slovenija ni izročila Paravinje?