Kot piše Delo, je izvedenec psihiatrične stroke sodnikom utemeljeval, zakaj misli, da je Lož ravnal impulzivno, a višji sodniki nimajo nikakršnih pomislekov o tem, da je bilo njegovo ravnanje načrtno, premišljeno in vnaprej organizirano. Tako je v obrazložitvi sodbe zapisalo že prvostopenjsko sodišče. Višji sodniki so poudarili, da ugotavljanje, ali je obtoženec vnaprej načrtoval dejanje, ni stvar izvedenca, temveč sodišča.

Ložev zagovornik Andrej Žabjek je po poročanju Dela višjim sodnikom predlagal, da njegovega klienta oprostijo ali mu vsaj izrečejo pogojno ali krajšo zaporno kazen ter ukrep obveznega zdravljenja odvisnosti od iger na srečo. Žabjek je dejal, da Lož ni imel namena ugrabiti deklice, temveč le odpeljati avtomobil, in da ni grozil, da bo deklico ubil, če ne dobi denarja.

Višji sodniki so tako pritožbi Žabjeka in Loža zavrnili in v celoti pritrdili ugotovitvam okrožnih sodnikov. Ti so sicer Ložu izrekli celo višjo kazen, kot jo je predlagalo tožilstvo. Kot piše Dnevnik, je okrožna sodnica Mojca Zalar Kocjančič odločitev utemeljila s tem, da je šlo je za izredno kruto, brutalno dejanje. Deklico je Lož namreč pustil tesno zvezano in s cunjo v ustih, zaradi česar bi se lahko zadušila, bila pa je tudi poškodovana, ogrožena, na temačnem kraju in sama več ur.