Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije so v koprskem pristanišču oktobra kot rizično ocenili pošiljko s 437 rolami polietilenske folije, ki je tehtala 21.530 kilogramov in je prispela v zabojniku. Ta je bil iz Združenih arabskih emiratov namenjen v Slovenijo. Vmes je bil v Egiptu pretovorjen na ladjo, ki je prispela v koprsko pristanišče.

Uslužbenci Fursa so zabojnik pregledali z rentgenskim skenerjem, in ker se jim je ena od pošiljk zdela sumljiva, so opravili še dodaten pregled. Iz dodatnih listin so ugotovili, da je pošiljka prispela iz Irana, njen prejemnik pa je podjetje iz Madžarske. Nato so izvedli fizični pregled blaga, pri katerem je sodeloval tudi vodnik s službenim psom za odkrivanje prepovedanih mamil. Po podrobnem ogledu so ugotovili, da je v 42 od 437 kolutov skritih 1421 zavojev s heroinom.

Nadaljnji postopek so 30. oktobra 2019 prevzeli koprski kriminalisti, ki so v sodelovanju z delavci Fursa opravili podroben ogled kraja kaznivega dejanja. Pri kriminalističnem ogledu vsebine ladijskega zabojnika so ugotovili, da je v njem 437 kolutov s PVC-folijo, 42 od teh kolutov pa je odstopalo po teži. Pri podrobnem pregledu so kriminalisti odkrili, da je v njih skritih 1.421 zavojev s heroinom. Njihova skupna teža je bila 730 kilogramov.

V sodelovanju z madžarskimi policisti nastavili past

Koprski kriminalisti so se obrnili na madžarske varnostne organe in ugotovili, da ti zoper osumljence že vodijo kriminalistično preiskavo in da pričakujejo večjo količino drog. "Sprejeta je bila odločitev o izvedbi tako imenovane 'nadzorovane pošiljke' na relaciji Koper - Budimpešta, kamor je bil sporni ladijski zabojnik namenjen," so pojasnili na Fursu.

Gre za tehniko prepuščanja nezakonitih ali sumljivih pošiljk skozi ozemlje ene ali več držav z vedenjem in pod nadzorom njihovih pristojnih organov z namenom preiskave kaznivega dejanja in identifikacije oseb, ki sodelujejo pri storitvi kaznivega dejanja, so pojasnili.

To pomeni, da so na podlagi ustreznih dovoljenj Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra drogo zasegli, nato pa v ladijski zabojnik vstavili 134 zavojev heroina in ga zapečatili. V naslednjih dneh so ugotovili, da je ladijski zabojnik prevzel prevoznik iz Madžarske in ga odpeljal tja. V Sloveniji so pošiljko ves čas spremljali slovenski, na madžarskem pa madžarski kriminalisti.

Pošiljka je na končni cilj na Madžarskem prispela 5. novembra, ko je 47-letni moški razložil kolute folije in jih shranil v skladišče, ki ga je najel na svoje ime. V osumljenca so aretirali še isti večer, so sporočili madžarski policisti. Med hišnimi preiskavami so v osumljenčevem stanovanju našli in zasegli majhno količino tablet ter večjo količino gotovine, in sicer sedem milijonov madžarskih forintov (okoli 20.900 evrov) ter 69.450 evrov. Zasegli so tudi heroin, ki so ga slovenski organi zapakirali nazaj v zabojnik. Preiskovalci oddelka za boj proti drogam so osumljenca po zaslišanju odvedli v pridržanje, sodišče pa je zanj 8. novembra odredilo pripor, so navedli madžarski policisti.

70-odstotni heroin

Analize zaseženega heroina v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju so pokazale, da je zasežena heroinska mešanica vsebovala približno 70 odstotkov heroina. Povprečna čistost heroina za ulično preprodajo znaša približno 12 odstotkov. To pomeni, da bi iz enega kilograma zaseženega visoko kakovostnega heroina z redčenjem oz. povečanjem prostornine s primesmi lahko pridobili tudi do šest kilogramov heroina.

Trenutna cena za kilogram heroina na slovenskem nezakonitem trgu se giblje med 15.000 in 20.000 evri, gram heroina v ulični prodaji pa se giblje od 20 do 40 evrov. "Na podlagi navedenih cen heroina na slovenskem nezakonitem trgu ocenjujemo, da bi si storilci z grosistično prodajo lahko pridobili med 10 in 15 milijonov evri, v primeru ulične prodaje pa tudi od 65 do 87 milijonov evrov protipravne premoženjske koristi," so sporočili z GPU-ja.

Po besedah Juriča bo droga do odločitve sodišča pod nadzorom policije, nato pa bo uničena v sklopu vsakoletnega uničenja tovrstnih zasegov.

Postopki zoper osumljenca bodo sicer zdaj tekli na Madžarskem.

Na policiji po besedah Juriča sicer zaznavajo, da se tovrstni prevozi mamil preko Luke Koper v zadnjem času povečujejo. Prav tako opažajo, da je vse več Slovencev vključenih v organizacijo tihotapstva, medtem ko so bili v preteklih letih Slovenci praviloma le odjemniki mamil. Gre predvsem za tihotapljenje heroina iz Turčije in kokaina iz Južne Amerike, pravi.

Pogost način prevoza prepovedanih drog je po besedah Juriča prav preko kontejnerjev z ladijskim prevozom. Namestnik direktorice Finančnega urada Koper Nedjan Jerman je ob tem v izjavi za medije povedal, da v Luki Koper rentgensko skenirajo okoli dva odstotka kontejnerjev, za skeniranje pa se odločajo glede na izkušnje oziroma odstopanja posameznih tovorov.