Obtožnica ga bremeni, da je nekdanjo direktorico Betnave Dragico Marinič in nekdanjega šefa za investicije v Betnavi Antona Ekarta napeljeval k poslovni goljufiji. Krašovec naj bi ju namreč nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, s tem pa so pridobili evropska sredstva v vrednosti 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava.

Po Krašovčevem mnenju so nekatere trditve v obtožnici izvzete iz konteksta, Mariničeva in Ekart pa naj bi začala "samoobrambno", saj je bilo v zadevi Betnava odločeno, da sta kriva in sta bila pravnomočno obsojena. Njegov zagovornik Velimir Cugmas pa je dodal: "V obtožnici gre za pomanjkanje dokaznega standarda."

V prvem postopku obsojen na zapor
Sodišče je v prvem postopku odločilo, da je Kraševec kriv. Obsojen je bil na tri leta zapora, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Ugotovili so namreč kršitve zakona o kazenskem postopku in da v sodbi niso jasni razlogi glede naklepa. Med obravnavanjem zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče Krašovcu tudi prekinilo prestajanje zaporne kazni ob koncu tedna.

Ostali vpleteni v projekt Betnava so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak je bila po pisanju Večera za primer Betnava in Rimske Terme obsojena na enotno kazen šest let zapora, Mariničeva je bila obsojena na leto in 11 mesecev zapora, Ekart na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in Karel Bogatin, nekdanji gradbeni nadzornik, na 10 mesecev zaporne kazni.