Ob koncu srečanja so slovenski bančniki dejali še, da slovenske banke naslednje leto čaka veliko novih izzivov, ki jih bodo morale obvladati v zelo kratkem času.

Menijo, da so dosedanje izkušnje v čakalnici za prevzem evra pozitivne, saj je tečaj tolarja v razmerju do evra stabilen. Glede izpolnjevanja meril za prevzem evra zato ostajajo optimistični.

Sicer pa v Sloveniji že poteka izbor osmih podob, ki bodo na osmih evrokovancih predstavljale Slovenijo. Razpis je bil že objavljen v dnevnem časopisju, kočno besedo pa bo imela vlada.

V tretjini bank tuj kapital
Približno tretjina slovenskih bank je v lasti tujega kapitala, malce manj kot polovica je v rokah domačih lastnikov, približno petina bank pa je v rokah države. Več kakor polovica kapitala v slovenskih bankah je v tuji lasti. Po eni strani to kaže na odprtost Slovenije, po drugi pa bi v Sloveniji morali ohraniti bančne in zavarovalniške stebre v večinski slovenski lasti, saj se drugače lahko slovenski finančni trg znajde na stranskih tirnicah Evropske unije.

Na dnevih slovenskih bančnikov se je zbralo več kot 80 vodilnih bančnikov, tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Največ pozornosti so namenili novim okvirom bančnega poslovanja in razvoju lastniške strukture bank.

Nasprotovanje davčni reformi
Na prevzem evra so se banke že začele pripravljati, ob tem pa se ukvarjajo s težavami negativnih učinkov davčne reforme. Davčna reforma namreč uvaja tudi obdavčitev medbančnih poslov, čemur pa poslovne banke nasprotujejo. Ta ukrep bi namreč zmanjšal njihovo konkurenčnost v primerjavi s tujimi bankami pri nas.