Takoj po plebiscitu decembra leta 1990, so bili v začetku leta 1991 natisnjeni t. i. boni, za primer, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku, a teh nismo potrebovali do oktobra leta 1991.

Slovenija se z razglasitvijo neodvisnosti ni osamosvojila tudi denarno. Z Brionsko deklaracijo je bil razglašen trimesečni moratorij na izvajanje osamosvojitvenih dejanj in Slovenci smo še naprej uporavljali jugoslovansko valuto. Ker je Narodna banka Jugoslavije slovenske banke izključila iz jugoslovanskega monetarnega sistema in jih ni več oskrbovala z dinarji, je denarja začelo primanjkovati.

8. oktobra leta 1991 se je brionski moratorij končal in Slovenija je lahko uvedla lasten denar, slovenski tolar, kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji.

Bankovci za slovenske tolarje še niso bili natisnjeni, zato so 9. oktobra 1991 jugoslovanske dinarje začeli zamenjevati vrednostni boni. Menjalno razmerje je bilo 1:1, menjava pa je bila končana v treh dneh. Od leta 1992 do leta 1994 so vrednostne bone postopoma zamenjevali tolarski bankovci in kovanci. Leta 1995 je tolar postal konvertibilna valuta.

Ana Mušič