Evrokovanci, ki so v prodaji od 15. decembra, bodo postali veljavno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Na kovancu za 2 evra sta upodobljena France Prešeren in Zdravljica, na kovancu za 1 evro pa je doprsni kip Primoža Trubarja, skupaj z napisom Stati inu obstati. Kovanec za 50 centov krasita podobi Triglava iz ozvezdja raka, na 20 centih sta lipicanca, na 10 centih neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta, na 5 centih sejalec, na 2 centih knežji kamen, na enem centu pa štorklja.

Banka Slovenije je naročila 94,5 milijona kosov evrskih bankovcev in 296,3 milijona kosov kovancev. Skupna vrednost celotne slovenske evrske gotovine bo znašala nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov.

Knežji kamen zanetil negodovanje
Največ spora je nastalo zaradi enega izmed kovancev z najmanjšim apoenom, 2 centov, na katerem je knežji kamen. Potem ko sta predlog o motivih na kovancih podprli tako slovenska vlada kot Evropska unija, je podoba razburkala deželno vlado na avstrijskem Koroškem. S posebno resolucijo je pozvala avstrijsko vlado, naj poskrbi, da se bo Slovenija odpovedala "osrednjemu simbolu koroške deželne zgodovine". Knežji kamen je tudi osrednji simbol karantanske države, ki je imela od 7. stoletja svoje središče na Gosposvetskem polju na današnjem avstrijskem Koroškem.