Nemška kanclerka si v vlogi predsedujoče EU-ju prizadeva doseči tak kompromis z Madžarsko in Poljsko, da bi državi umaknili blokado, ki preprečuje dokončno sprejetje finančnega svežnja, vrednega 1824 milijard evrov, v veliki meri namenjenega reševanju gospodarske in socialne krize, ki jo je povzročila epidemija.

V ponedeljek je dejala, da bosta za rešitev problema morali popuščati obe strani, je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič. Madžarska in Poljska sta sicer že predlagali rešitev, ki bi po njunem končala blokado, vendar bo verjetno težko sprejemljiva za večino ostalih članic.

Zaplet bi lahko rešil dvotirni pristop in sicer bi se zdaj odrekli pogojevanju z vladavino prava, kar bi omogočilo pravočasno potrditev finančnega svežnja, da bi članice dobile denar takoj po novem letu. O morebitni vezavi izplačevanja evropskih sredstev na vladavino prava pa bi Unija razpravljala enkrat v prihodnje.

Vrh voditeljev članic Unije prihodnji teden bo ključen pri reševanju tega velikega gordijskega vozla. Do takrat pa bomo očitno priča napenjanju mišic, na eni strani Evropskega parlamenta in članic, ki odločno zagovarjajo vezavo izplačil evropskega denarja na spoštovanje vladavine prava, in na drugi strani Madžarske in Poljske, ki se temu odločno in usklajeno upirata.

Zadnje usklajevalno srečanje sta poljski in madžarski premier imela včeraj v Varšavi in nič ne kaže na njuno popuščanje. Pravega napredka, vsaj javno, očitno res ni, ker je tudi nemška kanclerka izjavila, da še ne more sporočiti, da je opravila svojo nalogo.

Medtem naj bi poslanci in poslanke nizozemskega parlamenta danes glasovali o pozivu svoji vladi, naj na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu začne postopek proti Poljski zaradi kršenja vladavine prava. Nizozemska je sicer ena najbolj glasnih zagovornic vezave izplačila evropskih sredstev na spoštovanje vladavine prava.