Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Bruslju v skladu z aktom o digitalnih storitvah (DSA) od pornografskih spletnih strani zahtevajo informacije o sprejetih ukrepih za preprečevanja širjenja nezakonitih vsebin in za zaščito mladoletnikov na spletu.
Sodišče EU-ja je odločilo, da mora Madžarska plačati več kot 200 milijonov evrov in še po milijon evrov za vsak dan zamude zaradi neizvršitve sodbe sodišča iz leta 2020 na področju azilne politike. Viktor Orban je odločitev označil za nesprejemljivo.
Tudi na tokratnih evropskih volitvah so se v Evropski parlament uvrstili predstavniki precej nenavadnih, na videz povsem apolitičnih strank, kot so zaščitniki živali, praški avtomobilisti ali ciprski lokalni vplivnež na YouTubu.
Evropska komisija je predstavila skupni načrt za izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki bo prešel v uporabo poleti 2026. V skupnem načrtu je Bruselj opredelil naloge članic, ki morajo do decembra pripraviti nacionalne načrte.
Stranke analizirajo izide evropskih volitev. V SDS-u, Gibanju Svoboda, NSi-ju in Levici izražajo zadovoljstvo. Ljubljanski župan Zoran Janković sporoča, da je Ljubljana ostala levo mesto.
Po zaprtju volišč je bilo v nedeljo na enem od volišč ugotovljeno, da je v glasovalni skrinjici ena glasovnica več, kot je bilo volivcev, na drugem volišču pa so našli dve ponarejeni glasovnici.
Iz Evropske ljudske stranke (EPP) so sporočili, da si ne bodo prizadevali za uradni dogovor s skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), pač pa vabijo k sodelovanju socialiste, liberalce in zelene.
Evropske volitve so pokazale, da v Sloveniji ni korelacije med nizko udeležbo in trdnim volilnim jedrom. Evropski center je vzdržal, je pa opazen zasuk proti desni, ugotavljata politična analitika Aljaž Pengov Bitenc in Luka Lisjak Gabrijelčič.
Zala Tomašič in Vladimir Prebilič sta v Odmevih povedala, da ne nameravata podpreti Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije. Spregovorila sta tudi o svojih idejah in uspešnosti volilnih kampanj njunih strank.
Po volilnem dnevu je čas ne le za politično analizo, ampak tokrat tudi za nauke glede postopkov. Posebnost tokratnih volitev je bila namreč ta, da je DVK uradne izide objavil pozneje, kot je bilo pričakovano.
"V pogajanjih bomo videli, kako sebe vidi Ursula von der Leyen – kot desničarko ali kot voditeljico evropske sredine. Kar se bo odločila, bo pomembno tudi za evropsko politiko," je izkupiček volitev v Evropski parlament komentiral Peter Verovšek.
Na nedeljskih evropskih volitvah je bilo po delnih neuradnih podatkih od približno 698.500 oddanih glasovnic neveljavnih skoraj 31.000, kar je 4,4 odstotka oziroma 2,3 odstotne točke več kot leta 2019.
SDS je nesporni zmagovalec volitev, koalicija pa, čeprav izid zanjo "ne pomeni katastrofe", se bo morala precej zamisliti in marsikaj spremeniti, ocenjuje politični analitik Miro Haček.
Koga je Slovenija v nedeljo poslala v evropski parlament? Med deveterico evroposlancev jih je slaba polovica starih bruseljskih mačkov, pet predstavnikov Slovenije pa se bo na evropskem političnem parketu znašlo prvič.
Na letošnjih volitvah v evropski parlament so bili vsi novi evropski poslanci, podobno kot na volitvah 2019, izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Na tokratnih volitvah jih je največ, več kot 73.000, dobila Romana Tomc (SDS).
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je po koncu volitev, ki niso prinesle odločilne spremembe razmerij moči v Bruslju, dejala, da se bo z voditelji političnih skupin srečala že v torek.
Neuradni izidi kažejo, da so novoizvoljeni slovenski evroposlanci Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič (SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna), Matej Tonin (NSi) ter Matjaž Nemec (SD).
"Kaže, da bo vladna koalicija na teh evropskih volitvah kot celota izrazito poražena," je predsednik SDS-a Janša poudaril v prvem odzivu po delnih izidih evropskih volitev. Premier Golob pa je vesel višje volilne udeležbe, kot je bila v preteklosti.
Po 99,73 odstotka preštetih glasov je največ, štiri, mandatov na evropskih volitvah osvojil SDS. Dva mandata sta pripadla Svobodi, po eden pa Vesni, NSi-ju in SD-ju. Vsi evropski poslanci so bili izvoljeni s preferenčnim glasom.
Delni izidi volitev v Evropski parlament kažejo, da Evropska ljudska stranka (EPP) ostaja najmočnejša politična skupina, sledijo socialisti in liberalci. Zadovoljna je lahko tudi skrajna desnica, zeleni pa so doživeli poraz.
Neveljaven email naslov
Decembrske iskrice
