Težava je nastala, ker se ta oznaka uporablja tudi v Avstriji, zato bodo na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila dovoljena le v Sloveniji, saj bi bili s tem proizvajalci v Avstriji prisiljeni v preimenovanje uveljavljenega imena, ki je na Dunaju in v drugih avstrijskih deželah domače še iz časov habsburške monarhije

Zaščitena označba izvora pomeni, da morajo vse stopnje pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja.

Na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da je Evropska komisija februarja v evropskem uradnem listu objavila enotni dokument za kranjsko klobaso, na katerega lahko države članice in druge države v šestih mesecev ugovarjajo. To možnost bo izkoristila Avstrija.

Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje že leta 2005 vložilo vlogo za zaščito kranjske klobase z zaščiteno geografsko označbo.

Kranjsko klobaso je ministrstvo leta 2008 prehodno nacionalno zaščitilo kot zaščiteno geografsko označbo. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden izmed proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, surovina za proizvodnjo pa lahko prihaja tudi zunaj tega geografskega območja.

Ministrstvo je vlogo za kranjsko klobaso, skladno z zakonodajo EU-ja, posredovalo še Evropski komisiji za registracijo kranjske klobase na nivoju EU-ja. Evropska komisija je po pregledu vloge ministrstvo pozvala k dopolnitvi, ker je menila, da v vlogi ni ustrezno dokumentirana povezava med imenom proizvoda in geografskim območjem proizvodnje (kranjska klobasa, območje proizvodnje pa je Slovenija).

Ministrstvo je s pomočjo GIZ Kranjska klobasa in strokovnjakov za meso in mesne proizvode ustrezno utemeljilo povezavo med imenom in območjem proizvodnje, s katero je bila je Evropska komisija zadovoljna, zato je v evropskem uradnem listu 18. februarja letos objavila enotni dokument za kranjsko klobaso.

Države članice in druge države lahko v šestih mesecev ugovarjajo na objavljeno vlogo. Ugovor je tako že napovedala Avstrija. Komisija bo ugovore drugih držav zbirala do 18. avgusta. Po presoji utemeljenosti ugovorov bo pozvala udeležene države, da se v šestih mesecev dogovorijo o ugovorih. Če države ne dosežejo dogovora, o vlogi ponovno odloča Komisija s pomočjo strokovnega odbora.

Prva pisna omemba pred 106 leti
Ena najstarejših pisnih omemb kranjske klobase je bila v kuharski knjigi “Süddeutche Küche” Katharine Prato leta 1896, kjer avtorica govori o načinu kuhanja. Zaradi česar je tudi geslo GIZ-a Kranjska klobasa zašpiljeno dobra od 1896. Najstarejše navodilo za izdelavo in pripravo kranjske klobase pa je bilo objavljeno leta 1912 v šesti izdaji “Slovenske kuharice” Felicite Kalinšek.

Slovenci so jo med izseljevanjem ponesli v svet in jo naredili za svetovno prepoznavno. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom krainer würst, v angloameriškem pa kot kransky sausage. Kranjska klobasa je bila tudi v vesolju, ko jo je astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams konec leta 2006 vzela s seboj na Mednarodno vesoljsko postajo.

Katere so zaščitene slovenske jedi?
Slovenija je pri Evropski komisiji do zdaj registrirala naslednja živila: sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prleško tünko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico.