Ob tem je bila kritična do Francije, ki ovira napredek v širitvenem procesu. Poudarja, da za širitev na Zahodni Balkan veljajo enaki razlogi, kot so za širitev na Portugalsko, Grčijo, Španijo in Romunijo, ki jo je Francija podpirala.

Kneisslova, ki izpostavlja, da je bila v 90. letih vojna poročevalka z območja nekdanje Jugoslavije, poudarja, da to območje raje imenuje Jugovzhodna Evropa, saj ta izraz bolje izraža dejstvo, da je del Evrope.

V skupnem interesu je, da se tega območja ne pusti v vakuumu, je poudarila ministrica v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na Dunaju. Ob tem je izrecno izpostavila vlogo Kitajske v Srbiji in pomen območja za soočanje z migracijami.

O poslušanju iste pesmi
Avstrijska ministrica je bila kritična do odnosa Francije, ki je v minulem mesecu najodločneje nasprotovala temu, da bi Unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo.

Francija je v 80. letih odločno podpirala vstop Grčije, Portugalske in Španije v Unijo, ker se je bala, da bi "lahko te države padle nazaj v politično dilemo". Prav tako so močno pritiskali za širitev z Romunijo, je izpostavila Kneisslova.

"Popolnoma razumem dvome tu in tam, a moramo se zavedati, da Jugovzhodna Evropa tvega, da pade v vakuum," je opozorila. Enaki razlogi, kot so jih Francozi navajali za širitev v 80. letih, veljajo tudi zdaj za države Jugovzhodne Evrope, je izpostavila.

O francoskem argumentu, da je treba Unijo najprej reformirati, nato širiti, pa je dejala, da to isto pesem posluša že 30 let.

Nemško presenečenje
Kneisslova se je dotaknila tudi pereče problematike preseljevanja ter poudarila, da se moramo v migracijski razpravi "držati stvarnosti" in da je treba "oblasti pripeljati do ljudi, ne ljudi k oblastem".

Opozarja tudi, da instrumenti iz 80. let ne ustrezajo današnjim potrebam, ter izpostavlja, da Avstrija vselej je in tudi zdaj izpolnjuje svoje naloge, ko gre za ljudi, ki so potrebni zaščite.

Kar pa se tiče nemškega načrta, da bi na nemško-avstrijski meji vzpostavili tranzitne centre za vračanje prosilcev za azil, je Kneisslova dejala le, da je bil načrt zanjo "presenečenje".