Evropski poslanci bodo že čez slaba dva tedna (12. septembra) znova obravnavali svoj predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Tokrat bodo lahko vlagali svoje predloge oz. amandmaje k predlogu zakonodaje. Junija pa so glasovali o predlogu, ki ga je pripravil parlamentarni pravni odbor Juri in ga zavrnili.

O tem, ali sprejeti predlog direktive, kot je predlagan, ali ga zavrniti, so deljena mnenja tudi v slovenski javnosti, prav tako imajo različne poglede na novo evropsko avtorsko zakonodajo tudi slovenski evropski poslanci.

Svoja stališča so nasprotniki in zagovorniki omenjenega predloga direktive soočili na okrogli mizi, ki jo je organiziral STA. Izkazalo pa se je, da pri svojih stališčih niso tako oddaljeni, kot se je sprva zdelo.

Svoja stališča so predstavili poročevalec za direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu Axel Voss, sicer poslanec EPP-ja, predsednik zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predstavnik glasbenih izvajalcev Boštjan Dermol, predsednik Piratske stranke Rok Andrée in Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor). Svoj odnos do direktive pa so predstavili tudi štirje slovenski evropski poslanci Lojze Peterle (NSi/EPP), Tanja Fajon (SD/PES), Franc Bogovič (SLS/EPP) in Igor Šoltes (Zeleni).

Direktiva odpravlja neravnovesja
Nemški evropski poslanec Axel Voss je opozoril, da je sprejem nove evropske zakonodaje nujen, ker odpravlja neravnovesja med zaslužki avtorjev in velikimi platformami, ki služijo na račun njihovih vsebin. Velike spletne platforme, kot je denimo YouTube, bi po predlogu nove avtorske zakonodaje morale z avtorji sklepati licenčne sporazume, v nasprotnem primeru pa bi morale odstraniti njihove vsebine.

"Veliko je kršitev avtorskih pravic, to skušamo popraviti in uravnotežiti. Nihče ni zainteresiran za filtre in manjšo svobodo govora, vendar moramo upoštevati pravice drugih. Zato skušamo to zagotoviti," je dejal Voss.

Reforma s katastrofalnimi posledicami
Vodja slovenskih Piratov Rok Andrée, preteklo nedeljo so na Prešernovem trgu v Ljubljani organizirali protest proti direktivi, je povedal, da ne nasprotujejo avtorski direktivi, saj EU potrebuje temeljito reformo avtorskega prava, "a ne take, ki bo imela katastrofalne posledice za celotno družbo".

Pirati najbolj nasprotujejo 11. in 13. členu predloga direktive. 11. člen, t. i. davek na linke oz. spletne povezave, ki naj bi od spletnih agregatov novic zahteval plačilo za prikaz obogatenih povezav, poleg povezave še sliko, naslov ter odlomek članka, so v Nemčiji že poskusili uvesti in – kot je pojasnil Andrée – ni deloval, zato ne bi deloval niti na področju EU-ja.

"Založniki v Nemčiji so se leta 2014 po vpeljavi 'davka na linke' zelo hitro predali Googlovi monopolni premoči in mu podelili brezplačno licenco, vendar le in izključno Googlu ter tako močno okrepili monopolni položaj podjetja v Nemčiji," pojasnjuje predsednik Piratov.

Medtem ko večji izdajatelji novic, med njimi Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA), pa tudi slovensko društvo novinarjev, podpirajo vsebino 11. člena, je Andrée opozoril, da enakega mnenja ne delijo raziskovalni novinarji, ki so razkrili t. i. panamske papirje, saj se njihovi dosežki ne bi mogli več razširiti po svetu v takšnem obsegu.

Glede 13. člena predloga, po katerem bi spletne platforme postale zakonsko odgovorne za zaščitene vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na spletu, zaradi česar naj bi spletne platforme uvedle filtre za naložene vsebine, je Andrée opozoril, da so tovrstni filtri izjemno dragi, 60 milijonov evrov in več, zato jih lahko posedujejo le tehnološki velikani, kot je Google. Napovedal je tudi, da bo predstavnica Piratov v Evropskem parlamentu Julia Reda vložila številne amandmaje na predlog direktive.

Spremembe rabe avtorskih pravic je treba regulirati
Luka Novak iz Sazorja je povedal, da so se pač zgodile velike spremembe avtorskih pravic in njihove rabe, zato jih je treba regulirati. "To je popolnoma legitimno. Direktiva ni optimalna, vsebuje ogromno izjem," je dejal Novak.

Klemen Dvornik je dejal, da so trenutno avdiovizualni avtorji najbolj na udaru, saj ustvarjalci vsebin nimajo nobene udeležbe pri prihodkih, ki jih ustvarjajo velike spletne platforme. "Zdaj smo na ničli," je dejal in zato je predlagana direktiva velik korak naprej. Podobno je menil tudi predstavnik glasbenikov Boštjan Dermol, ki je menil, da je direktiva dokaz, da se nameravajo stvari urediti. "To je edina bilka, na katero se lahko opremo," je pozneje opozoril na to, da je kreativna industrija v Sloveniji postaja le še hobi, neka dodatna dejavnost.

Deljena mnenja evropskih poslancev
Svoja stališča so predstavili evropski poslanci. Lojze Peterle je glasoval proti predlogu direktive, ker je želel, da bi se ji bolj posvetili, Tanja Fajon vztraja, da takšnega predloga direktive, kot je zdaj, ne podpira. Igor Šoltes je opozoril predvsem na nekatere definicije v direktivi, ki so presplošne in bi lahko pripeljale do različnih interpretacij, ki bi se jih dalo tudi zlorabiti. Predlog direktive pa je že na prvem glasovanju podprl Franc Bogovič, saj "platforme hrustajo avtorje". Kritičen pa je bil tudi do nasprotnikov direktive, ki naj bi jih sponzorirali tehnološki velikani, saj so jih množično zasuli z elektronsko pošto, zaradi česar evropski poslanci niso mogli normalno delovati. "To je zloraba in ugrabitev interneta," je opomnil.