V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta je bila rast v območju evra 0,6-odstotna, v EU-ju pa 0,5-odstotna, kaže danes objavljena prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, je v primerjavi s preteklim četrtletjem najvišjo rast BDP-ja dosegla Irska, in sicer 3,3-odstotno. Sledila je Litva z 2,8-odstotno rastjo. Padec BDP-ja so imele Švedska (-1,5 odstotka), Latvija (-0,6 odstotka), Avstrija (-0,4 odstotka) in Italija (-0,3 odstotka).

V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem je rast BDP-ja doseglo sedem držav, najvišjo tudi v tem primeru Irska z 2,8-odstotno. Sledili sta Portugalska (+2,3 odstotka) in Španija (+1,8 odstotka). Največji padec BDP-ja so medtem imele Švedska (-2,4 odstotka), Češka (-0,6 odstotka) in Latvija (-0,5 odstotka).

Podatkov za Slovenijo Eurostat še ni imel na voljo. Statistični urad RS jih bo po napovedih objavil 16. avgusta.

V prvem četrtletju je BDP območja evra v primerjavi s predhodnim četrtletjem stagniral, gospodarstvo EU-ja pa je imelo 0,2-odstotno rast. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej sta tako območje evra kot EU v prvem četrtletju dosegla 1,1-odstotno gospodarsko rast.

Umirjanje inflacije

Letna stopnja inflacije v območju evra se je dodatno umirila. Julija je dosegla 5,3 odstotka, potem ko je bila junija pri 5,5 odstotka, je v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. Še najprej jo najbolj zvišujejo cene živil, alkohola in tobačnih izdelkov. V Sloveniji je bila nekaj nad povprečjem.

Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin julija po prvi oceni Eurostata znižale za 0,1 odstotka.

Cene v skupini hrana, alkoholne pijače in tobačni izdelki so bile julija medletno višje za 10,8 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke manj kot junija. Sledile so cene storitev (+5,6 odstotka) ter industrijskih izdelkov brez energentov (5,0 odstotka), medtem ko so se energenti od lanskega julija pocenili za 6,1 odstotka.

Sorodna novica Letna stopnja inflacije se je nekoliko znižala – s 6,9 na 6,1 odstotka

Med evrskimi državami so imeli najvišjo inflacijo junija na Slovaškem (+10,2 odstotka) in Hrvaškem (+8,1 odstotka). Po drugi strani je bila rast cen življenjskih stroškov najnižja v Belgiji (+1,6 odstotka) in v Luksemburgu (+2,0 odstotka).

V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije s 5,7 odstotka po metodologiji Eurostata nad povprečjem držav z evrom. Je pa bila za 0,9 odstotne točke nižja kot junija.

Nad povprečjem je bila inflacija julija med drugim tudi v Nemčiji (+6,5 odstotka) in sosednjih Italiji (+6,4 odstotka) in Avstriji (+7,0 odstotka).

Umirjanje inflacije v tem letu glede na visoke številke v letu 2022 – rekordno vrednost je letna inflacija z 10,6 odstotka dosegla oktobra lani – je bilo pričakovano in pomeni dobro novico za snovalce denarne politike pri Evropski centralni banki (ECB). Vseeno pa še vedno ostaja visoko nad ciljem ECB-ja, ki je pri dveh odstotkih.

ECB je pretekli v četrtek že devetič zapored zvišal obrestne mere. Ključna obrestna mera, po kateri si poslovne banke lahko pri centralni banki izposojajo denar, se je zvišala na 4,25 odstotka. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je pustila možnost za nadaljnja zvišanja odprto. Septembra lahko pride do zvišanja ali pa tudi do premora, je dejala v četrtek v Frankfurtu. Znižanje vsekakor ni predvideno.

Svet ECB-ja ob tem skrbi vztrajanje visoke osnovne inflacije, torej tiste brez nihajočih cen hrane in energije. Ta inflacija je julija s 5,5 odstotka ostala stabilna. Osnovna inflacija namreč kaže na širše inflacijske pritiske v gospodarstvu.