Po poročanju britanskega Telegrapha bo Evropska komisija prvič uporabila nova pooblastila, podkrepljena s sankcijami, da bi države prisilila v sprejetje obsežnih socialnih in gospodarskih reform. V poročilu, ki ga bo predstavila v sredo, bodo glavna tarča kritik Francija, Španija in Slovenija, zaskrbljenost pa bodo izrazili tudi nad Veliko Britanijo. Opozorili jo bodo, da posojilni krč ogroža rast in poskuse zmanjševanja javnega dolga, čeprav bi se lahko vladi v Londonu še uspelo izogniti "poniževalnim" sankcijam, vsiljenimi od Bruslja, piše časopis.

"Komisija še nikoli ni šla tako daleč"
Evropska unija je namreč v boju s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji v državah članicah dobila nov zagon, ko je za evroobmočje dala Komisiji pooblastila, da zanemari suverenost držav in sama določi uvedbo reform v določeni državi. Neupoštevanje njihovih navodil pomeni visoke kazni. "Ukrepi proti makroekonomskim neravnovesjem so zelo široki, neposredni in imajo prvič tudi 'zobe'. Če države ne uvedejo strukturnih reform, jim grozijo sankcije. To se je v zadnjih 12 mesecih močno spremenilo, saj so prej države le opozarjali in kritizirali, zdaj pa bo Bruselj sam ukrepal. Komisija še nikoli ni šla tako daleč," je časopisu dejal neimenovani ugledni bruseljski uradnik.

Nova pravila, sprejeta za evroobmočje, pomenijo, da če državi ne uspe obvladati obsežnih neravnovesij, lahko to privede do uveljavitve sankcij, kar pomeni, da bo komisija sama določila obseg in vsebino reform. To ji je olajšano tudi s spremembo glasovanja, saj se po novem neki predlog Komisije označuje za sprejet, če ni proti njemu glasovala kvalificirana večina držav članic. Gre za t. i. obrnjeno kvalificirano večino, ki pomeni, da mora večina držav glasovati proti ukrepu, ne pa v njegovo podporo.

Slovenija "poskusni zajček"?
Po poročanju Telegrapha bi lahko bila prav Slovenija prva država, pri kateri bi lahko Komisija preizkusila ta razširjena pooblastila, saj nekateri težave slovenskega bančnega sektorja primerjajo s situacijo na Cipru, "rdeči karton" pa bi lahko dobili tudi mnogo večji in vplivnejši Francija in Španija.

Evropski uradniki in diplomati namigujejo, da bi lahko bila Slovenija "poskusni zajček" za nova pravila zaradi insolvenčnega bančnega sektorja, ki bi lahko privedel tudi do prošnje za evropsko pomoč, kar bi se lahko zgodilo že poleti.

Ultimat Hollandu?
Francija, drugo največje gospodarstvo v evroobmočju, se je že znašla pod kritikami Bruslja, ki Pariz svari, da njena nizka konkurenčnost in visoki dolg ogrožata obstoj skupne valute evra. V aprilskem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih je bilo izpostavljenih 13 držav, največ svaril pa je bilo namenjenih Sloveniji in Španiji, v kateri zelo visok notranji in zunanji dolg predstavljata veliko tveganje za rast in finančno stabilnost.

A največja skrb Evropske komisije, pa tudi Nemčije ostaja Francija, zato postaja vse bolj mogoč ultimat Bruslja vladi francoskega socialističnega predsednika Francoisa Hollanda, da državi grozijo sankcije, če ne bo do leta 2015 sprejela obsežnih reform. Komisija bo Franciji tako verjetno dala še dve leti za zmanjšanje dolga, a pod pogojem, da se bo lotil reform, ki jih njegovima predhodnikoma Sarkozy in Chirac zaradi hudega nasprotovanja javnosti ni uspelo spraviti pod streho.

"Komisija bo predlagala, da Pariz večjo pozornost nameni strukturni strani gospodarstva, in hotela izvedeti, kako bi se dalo spremeniti socialni model, kar vključuje predvsem pokojnine," je dodal ugledni uradnik in nadaljeval: "Komisija bo pustila nekoliko bolj proste roke pri fiskalni strani v zameno za jasne strukturne reforme. To bo državam, kot je Francija, povzročilo veliko neugodja, hkrati pa bo prvi pomemben preizkus za tako želeno uvedbo discipline v evroobmočju."