Predsednica vlade je vesela tudi tega, da bodo voditelji postavili piko na i bančni uniji. "Bom pa na večerji z veseljem delila s svojimi kolegi težave, ki jih čakajo v naslednjem letu pri opravljanju obremenitvenih testov," je v izjavi ob prihodu še dejala premierka.

Dogovor o drugem stebru bančne unije
Sicer pa so po maratonskih pogajanjih finančni ministri držav članic Evropske unije dosegli dogovor o drugem stebru bančne unije, s katerim se uvaja enoten mehanizem za reševanje bank, v katerem bodo s prispevki sodelovale banke same.

Kot je v zadnjih letih že navada pri reševanju finančne krize, so se tudi tokrat pogovori finančnih ministrov zavlekli pozno v noč in 12-urni maraton je obrodil dogovor o drugem stebru bančne unije, ki naj bi zagotovil urejeno sanacijo ali likvidacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva. Oblikoval se bo enoten mehanizem za reševanje bank, ki vključuje enoten organ in sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank.

Po besedah evropskega komisarja za notranji trg in storitve Michela Barnierja gre za prelomnico za bančno unijo, ki prinaša revolucionarne spremembe v evropskem bančnem sistemu.

Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu stebru - enotnemu evropskemu nadzoru, ki ga bodo zagnali jeseni prihodnje leto, ko bo objavljen celovit pregled sistemskih bank v evrskem območju.

Po že prej dogovorjenih pravilih za urejeno sanacijo ali likvidacijo bank se ministri dogovorili še o vzpostavitvi enotnega organa, ki bo bdel nad izvajanjem teh pravil, ter o skladu za pomoč bankam, ki ga bodo polnile banke same.

Članicam zadnja beseda
Glavni odprti vprašanji proti koncu pogovorov sta bili, kdo bo sprejel končno odločitev o tem, da gre banka v reševalni postopek in kako se bo črpal denar za reševanje bank.

Nemčija je pri prvem vprašanju dosegla, da bodo imele glavno besedo pri sprožitvi reševalnega postopka članice, čeprav je Francija želela ključno vlogo Evropske komisije.

Glede črpanja denarja za reševanje bank bo odgovor prinesla nova medvladna pogodba, ki naj bi bila dogovorjena do marca 2014, z njo pa naj bi oblikovali enotni sklad, ki bo imel v prehodnem obdobju nacionalne razdelke. Ti se bodo v desetih letih popolnoma zlili v enoten sklad.

Članice bodo imele v prehodnem obdobju možnost, da v primeru nezadostnih sredstev v svojem skladu dobijo sredstva iz nacionalnih skladov drugih članic ali pa v izjemnih primerih zaprosijo za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.

Sklad s 55 milijardami
Po desetih letih, ko naj bi se nacionalni razdelki v celoti zlili v enoten sklad, ki naj bi imel na voljo 55 milijard evrov, naj bi si bil ta v potrebi po dodatnih sredstvih sposoben izposojati denar na trgih ali iz ESM-ja.

"To je bil dober dan ... Imamo dobro podlago za delo v naslednjem letu," je dogovor komentiral nemški finančni minister Wolfgang Schäuble.

Dogovor članic je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom. Cilj je, da se drugi steber bančne unije s parlamentom uskladi pred majskimi evropskimi volitvami ter da začne enotni mehanizem za reševanje bank delovati januarja 2015.

Bančna unija naj bi stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz.