Članek z naslovom Brexit in proračun EU - grožnja ali priložnost so objavili v ponedeljek, dan pred govorom britanske premierke Therese May o brexitu in poročilom strokovnjakov o reformi evropskega proračuna.

Avtorja članka Jörg Haas in Eulalia Rubio opozarjata, da se veliko pozornosti namenja predvsem enkratnemu "ločitvenemu računu", a pomembnejši bodo verjetno srednjeročni strukturni učinki. Članice EU-ja so po njunem mnenju pred odločitvijo, ali bodo to luknjo pokrile z zvišanjem nacionalnih prispevkov, zmanjšanjem porabe ali s kombinacijo obojega.

Povečanju prispevkov bodo po pričakovanjih nasprotovale neto plačnice, rezom pa tiste države, ki imajo trenutno največ koristi od kohezijske in kmetijske politike, tako da se bodo razlike med tema skupinama še povečale.

Odhod Velike Britanije priložnost za reforme
Ključna bo pri tem skupina držav, katerih prispevki na prebivalca in prejemki v okviru evropskega proračuna so skoraj uravnoteženi. To so Francija, Irska, Italija in Španija, ki se lahko nagnejo na eno ali drugo stran.

Brexit po mnenju avtorjev ponuja priložnost za reformo evropskega proračuna: neto plačnice bi lahko privolile v zvišanje prispevkov v zameno za korenito reformo odhodkov ali pa bi istočasno prevetrili še prihodkovno stran. Če se EU-ju ne bo uspelo dogovoriti o rešitvah, lahko brexit resno ogrozi evropski proračun, opozarjajo na Inštitutu Jacquesa Delorsa.

Članice bi namreč lahko padle v skušnjavo, da bi začele zmanjševati obseg "nedodeljenega" denarja za infrastrukturo ali raziskave ali zviševati prispevke in uvajati dodatne rabate za pomiritev najbolj prizadetih neto plačnic, kar bi privedlo do "obskurnega sistema".