Nekateri priznani hrvaški strokovnjaki so za Jutarnji list povedali, da Hrvaški, če bo pred ratifikacijo v saboru prišlo do nasprotovanja arbitražnemu sporazumu in bo Hrvaška zato zamudila priložnost za rešitev vprašanja meje, grozijo povečanje korupcije, gospodarski padec, izolacija in vrnitev na Balkan.

Jutarnji list piše, da se bo arbitraža o hrvaško-slovenski meji začela šele potem, ko bo Hrvaška dokončala pogajanja z Evropsko unijo, kar naj bi bilo dobro, saj bosta takrat Slovenija in Hrvaška v enakopravnem položaju. Arbitražni sporazum, ki naj bi ga v Bruslju podpisala premierja Jadranka Kosor in Borut Pahor, namreč narekuje, da se proces pred arbitražnim sodiščem začne po podpisu sporazuma o priključitvi Hrvaške Evropski uniji, kar bi se moralo zgoditi nekaj mesecev potem, ko bodo zaprta vsa pogajalska poglavja. Državi imata nato eno leto časa za prve dopise, nato pa bo sodišče sklicalo prvo razpravo. Do takrat, piše Jutarnji list, bodo vse države članice že ratificirale dokument o priključitvi Hrvaške Uniji in ta bo uradno že članica povezave.

Granić: Slovenija in Hrvaška v enakopravnem položaju
Nekdanji zunanji minister Mate Granić je prepričan, da je to za Hrvaško dobro. "To je zelo dobro, saj Slovenija ne bo mogla več blokirati pogajanj z Unijo," je dejal Granić, ki je prepričan, da je dobro, da se bo arbitraža začela potem, ko bosta obe državi članici Evropske unije. Po njegovem mnenju se tako lahko Hrvaška izogne morebitnemu scenariju, kjer bi Slovenija, nezadvoljna z rezultataom arbitraže, razpisala referendum o sprejemu Hrvaške v Evropsko unijo in tako preprečila njeno članstvo.

"Gotovo je, da bo za mejo na kopnem in za mejo na morju glavna presoja mednarodno pravo, za vprašanje stika Slovenije z odprtim morjem pa se bo sodišče obrnilo na mednarodno pravo, načelo pravičnosti in dobrososedske odnose," je prepričan Granić, ki dodaja, da bi bila moč Slovenije neprimerno večja, če bi bila samo ona članica Unije.

Grdešić: Sporazum ni slab
Nekdanji hrvaški veleposlanik v ZDA, profesor politologije Ivan Grdešić, je prepričan, da je Hrvaška že bila v podobnem položaju, a da so se pred osmimi leti zapletli v "nacionalistični obračun pred volitvami". "Morda bi lahko nekatere stvari boljše rešili, saj smo bili močnejši in enakopravni s Slovenijo," je povedal Grdešić, ki je prepričan, da je sporazum treba sprejeti.

"Dolgoročno gledano lahko ostanemo ozemeljsko celovita država, ampak smo lahko potem tudi država brez demokracije, kjer bodo prevladali pokvarjeni politiki, nasilneži, organiziran kriminal in mafija. Postali bomo država, ki se bo z drugimi državami na Balkanu lahko primerjala glede tega, katera ima več kriminala, ne pa evropska država, ki govori o tem, da je kriminala vse manj," je za Jutarnji list povedal Grdešić in dodal: "Igrajo se z našimi življenji. Evropska prihodnost Hrvaške je vprašanje preživetja države v prihodnosti, v svetu globalizacije. Drugače se nam bodo dogajale enake stvari, kot se nam dogajajo že 20 let."

"Če bo Hrvaška izpustila priložnost, bo znova prišlo do blokade in Hrvaška bo padla v balkanski okvir približevanja Uniji, kjer so Srbija, Črna gora in Makedonija," je povedal Granić, ki je prepričan, da sporazum s Slovenijo sicer ni idealen za Hrvaško, vendar je arbitraža vedno kompromis.

Beseda "junction" je diplomatski termin
Glede stika Slovenije z odprtim morjem in angleške besede "junction" pa je Granič povedal, da gre za diplomatski termin, ki omogoča, da se sklene dogovor. "Če bi v sporazumu pisalo teritorialni stik, Hrvaška nikoli ne bi privolila v sporazum, če bi pisalo režim plovbe, pa v to ne bi privolila Slovenija," je povedal Granić.