V Bruslju so neuradni odzivi na odstopa privoščljivi, češ želeli ste brexit, zdaj ga imate, pa kakršen koli že je, odziv Bruslja opisuje dopisnik RTV-ja iz Bruslja Matjaž Trošt. Po Troštovih besedah si v Bruslju v neuradnih pogovorih še bolj kot Davisa privoščijo Johnsona, ki je s svojimi neprimernimi izjavami in kaotičnimi sklepanji postal dejanski sinonim za to, kar je postal brexit za britansko vlado – kaos in nesmisel (tako v Bruslju, uradniki, kolegi, opazovalci …). "Evropska komisija sicer pravi, da se s tema odstopoma ne spreminja nič, saj so še naprej pripravljeni delati, se pogajati, kot so se bili pripravljeni doslej." Kot še dodaja Trošt, pa je bil malce bolj nagajiv predsednik Evropske sveta Donald Tusk, ki je dejal: "... da lahko samo obžalujem, da ideja brexita ni odšla skupaj z Davisom in Johnsonom. Toda, kdo ve?"

Kot pravi Lovec, je dejstvo, da so brexit britanski politiki izkoristili za medsebojne obračune. Tako je bilo že pred referendumom in tudi po odstopih Johnsona in Davisa, ta je rekel, da se mu zdi vladni predlog neizvedljiv, ter še treh drugih ministrov in visokih predstavnikov vlade, so se takoj pojavili namigi, da gre za začetek konca Therese May. "Brexit je bil tema Nigela Farraga in nato dela torijcev, ki so pritiskali na Davida Camerona. Potem pa je Theresa May izkoristila glas za odhod, da se je z eno potezo znebila Farraga (stranka je praktično izginila) in laburistov, ki so nasprotovali brexitu (videti je bilo, kot da so proti nacionalnemu interesu in glasu večine ter celo proti glasu delavskih okolij, ki so glasovala za brexit). Za nekaj časa je ostala praktično brez konkurence. Zdaj se zdi, da bodo Johnson in drugi z nasprotovanjem 'mehkemu odhodu' skušali rušiti Thereso May."

Ali lahko odstopa obeh zelo pomembnih akterjev le dobrih osem mesecev pred dejanskim izstopim Velike Britanije iz EU-ja Bruselj na kakšen način izkoristi? "Problem je, da je Velika Britanija bolj odvisna od EU-ja kot nasprotno. To je realnost, ki vpliva na rezultat pogajanj. Drugo pa so zelo verjetno notranjepolitične igrice," odgovarja Lovec.

Tudi bruseljski dopisnik pravi, da je težko reči, ali lahko Bruselj izkoristi kar koli v teh pogajanjih, saj so pravila igre v EU-ju jasna, London pa jih želi prikrojiti na svoj način. Kot pojasnjuje Trošt, je cilj EU-ja, da ostane enoten in z enotnimi stališči nastopa do prihodnjih odnosov z Londonom ter da zaščiti svoje interese na Otoku, pri čemer v ospredje postavlja predvsem skrb za Irsko, državljane EU-ja ter britanske državljane, ki bodo ostali v EU – posredno pa seveda tudi trgovinsko sodelovanje in gospodarsko sodelovanje. "Prej bi lahko rekli, da je Bruselj (z njim EU) ta politični kaos že doslej izkoriščal za dosego lastnih interesov. Tudi sicer se EU-ju v tem pogledu ni treba posebej truditi izkoriščati razkola, ker je sama logika brexita destruktivna (popoln izstop, prekinitev vezi, …), kar pomeni, da je London tisti, ki mora bolj kot ne skrbeti za to, da bo brexit ustrezen."

Vlada objavila predlog o ureditvi odnosov po marcu 2019
Britanska vlada je včeraj objavila t. i. belo knjigo o ureditvi odnosov med EU-jem in Veliko Britanijo po izstopu iz EU-ja, v kateri so prvič navedena stališča Londona o tem, kako si zamišlja odnos z Brusljem po 29. marcu 2019. Ta med drugim predvideva, da bosta London in Bruselj obdržala skupna pravila za trgovanje z blagom, London pa se bo "osamosvojil" predvsem na področju storitev, tudi finančnih, Britanci tudi ne bi uvedli carin, kvot in pravil glede izvora, bi pa zaščitili dobavne verige za proizvodnjo, ki se križajo po celem EU-ju, izločili bi se iz evropske skupne kmetijske in ribiške politike, končali pa bi tudi nenadzorovan pretok državljanov EU-ja na Otok.

Predlog, ki so ga nekateri opozicijski politiki označili za trdi brexit, za katerega sta sicer zelo zavzemala tako Johnson kot Davis, je sicer takoj naletel na številne kritike, tudi znotraj konservativne stranke. Številni mu očitajo, da predvideva tesnejše vezi z Unijo, kot so si želeli številni Britanci, ki so glasovali za brexit, kritični so tudi v Cityju. "Objavljeni načrt je resen udarec britanskemu sektorju finančnih in z njim povezanih storitev," je včeraj v izjavi za javnost po poročanju STA-ja dejala Catherine McGuinness, ki je pri upravi londonskega Cityja, imenovani City of London Corporation, pristojna za področje politik.

Nekdanji britanski zunanji minister William Hague, ki je sicer evroskeptik, a je na referendumu glasoval, da Velika Britanija ostane v EU-ju, je po poročanju BBC-ja v sredo dejal, da bi nepodpora poslancev britanskemu končnemu predlogu dogovora z EU-jem lahko ogrozila vse, kar je vlada doslej storila, in to bi lahko privedlo do zakasnitve brexita, spremembe vlade ali drugega referenduma. Na vprašanje, ali je kakšna od teh možnosti dejansko izvedljiva, Lovec odgovarja, da številni sicer zdaj stavijo na mehak izhod, preden bi stvari znova ušle izpod nadzora zaradi notranjih preigravanj (kot pri referendumu). "Hunt, ki ga je Mayeva imenovala za naslednika Davisa, je recimo tudi nasprotoval brexitu. Časa je dejansko malo – devet mesecev – in Mayeva je v kratkem načrtovala obiske prestolnic, da bi "trasirala" predlog. Če jo zamenjajo zagovorniki 'trdega izhoda', bi se zelo verjetno zgodilo, da bi zmanjkalo časa, kar bi skladno z razpoložljivimi interpretacijami pomenilo konec veljave pogodb za Veliko Britanijo in s tem trdi izhod. Tudi če torijce zamenjajo Corbynovi laburisti, dvomim, da bi organizirali še en referendum (to bi bilo v nasprotju z voljo večine), bi pa brez političnih posledic speljali mehek izhod."

Vsaka razumna vlada bo morala privoliti v mehak razhodni režim
Kot meni Lovec, pa ob vsem "naštetem ni nepomembno, da je Trump na obisku v svoji (op. torkovi) izjavi trepljal Johnsona (ki ni več minister) in ni skoraj nič govoril o Mayevi (ki je premierka!). Veliki Britaniji naj bi Trump ponudil brezcarinski režim. Vse to pa žal ključne realnosti - to je asimetrična ekonomska odvisnost Velike Britanije od EU-ja - ne bo spremenilo." Problem EU-ja je sicer, da odloča 27 držav in da Velika Britanija lahko vpliva na posamezne države, toda to je po sogovornikovem mnenju že druga zgodba. Na koncu bo morala vsaka razumna vlada privoliti v neke vrste mehak razhodni režim, še dodaja na koncu Lovec.