V prihodnjem letu bo rast po teh napovedih štiriodstotna, kar je 0,9 odstotne točke več od prejšnje ocene.

V komisiji so zapisali, da je slovensko gospodarstvo v prvem polletju raslo z veliko hitrostjo. Realni bruto domači proizvod se je povečal za 4,8 odstotka in s tem presegel predkrizno raven. Domače povpraševanje se je še naprej povečevalo, okrepile so se tudi investicije, in sicer za deset odstotkov. Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, predvsem zaradi višjih osebnih dohodkov in večjega zaupanja potrošnikov. Rast izvoza je ostala močna in je presegla rast uvoza, kar je dodatno prispevalo k presežku tekočega računa.

Rast BDP-ja se bo po ocenah komisije nadaljevala tudi prihodnje leto in leta 2019, ko bo dosegla štiri oziroma 3,3 odstotka. Okrepljeno domače povpraševanje bo po predvidevanjih komisije spodbudilo tudi investicije. Med drugim naj bi se nadaljevala tudi rast industrijske proizvodnje, izvoza in investicij v gradbenem sektorju.
Zadnje objavljene napovedi za Slovenijo:

4,4 %  

3,9 %

3,2 %

3,5 %

3,1 %  

3,0 %

4,7 %

4,0 % 

3,3 %

4,5 %

3,1 %  

4,0 %

2,9 % 

4,0 % 

2,5 %

.

Tveganja so zunanja - cene surovin
Tveganja so po mnenju komisije predvsem za čezmerno rast. Povečanje optimizma potrošnikov in lažji dostop do posojil bi po njenih ocenah lahko dodatno spodbudila investicije, predvsem v stanovanjske nepremičnine. Tveganja za nižjo rast pa so zunanja in so povezana z gibanjem cen energentov in surovin.

Glede inflacije komisija ocenjuje, da bo prihodnje leto pri 1,5 odstotka, leta 2019 pa pri 1,8 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se letos po zaslugi višjih davčnih prihodkov znižal na 0,8 odstotka BDP-ja.

Tveganje predstavljajo plače v JS in pokojnine
Sicer pa komisija opozarja, da bo strukturni primanjkljaj še vedno prisoten. V obdobju 2016-2018 naj bi ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka BDP-ja, nato pa se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke. Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnin.

V EU-ju najvišja rast v 10 letih
Gospodarstvo z območjem evra je na dobri poti, da letos doseže najvišjo rast v zadnjem desetletju. BDP v območju evra naj bi se letos okrepil za 2,2 odstotka, v celotni uniji pa za 2,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi tako EU kot evrsko območje zrasla za 2,1 odstotka, izpostavlja Evropska komisija.

V obeh primerih je komisija popravila spomladanske ocene. Letošnja napoved rasti v evrskem območju je za 0,5 odstotne točke višja od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto pa je za evrsko območje višja za 0,3 odstotne točke, za celotno EU pa za 0,2 odstotne točke. Nemško gospodarstvo se bo po tokratni napovedi letos okrepilo za 2,2 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, leta 2019 pa za dva odstotka. V Franciji naj bi bila rast 1,6-, 1,7- oz. 1,6 odstotna, v Italiji pa 1,5-, 1,3- oziroma enoodstotna.

"Po petih letih zmernega okrevanja se je evropska rast zdaj pospešila. Dobre novice spremljamo na več področjih; število novih delovnih mest raste, krepijo se investicije in javne finance," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.