Avramopulos je gostil sestanek z notranjimi ministri držav na Zahodnem Balkanu, na katerem so bili še bolgarski in avstrijski minister, komisar za varnostno unijo Julian King ter direktor evropske agencije za mejno in obalno stražo Fabrice Leggeri.
"Nismo se zbrali, da bi razpravljali o krizi. Smo zelo daleč od položaja, v katerem smo bili pred tremi leti," je zatrdil komisar.
Pred kratkim so sicer zaznali povečanje nedovoljenih prehodov meje, ki zadevajo zlasti BiH, pa tudi Albanijo in Črno goro, a te številke še niso skrb vzbujajoče, današnji cilj je okrepiti skupna prizadevanja, da se položaj ne bi poslabšal, je pojasnil.
Ob tem je komisar države na Zahodnem Balkanu opozoril, da je ustrezno sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij pomembno za ohranitev brezvizumske ureditve, ki je privilegij, za zaščito katerega bi si morali prizadevati vsi v regiji.
"Vsi partnerji na Zahodnem Balkanu prepoznavajo pomen nadaljnje krepitve sodelovanja pri spoprijemanju s tveganji nezakonitih migracij, tudi ob ohranjanju brezvizumske mobilnosti," je še dejal komisar.
Kosovo je edina med šestimi državami na Zahodnem Balkanu, ki ne uživa tega privilegija. Če bo Kosovo ustrezno reševalo težka vprašanja, kot je korupcija, je brezvizumska ureditev za celotno regijo zelo blizu, je ocenil Avramopulos.
Kje postaviti center
V ospredju medijske pozornosti ob sestanku je bilo tudi vprašanje vzpostavljanja taborišč za begunce v regiji. Komisar je zatrdil, da danes niso razpravljali o vzpostavljanju begunskih taborišč ne v Albaniji ne kjer koli drugje v Evropi.
"Ali poznate državo, ki bi bila pripravljena gostiti takšno taborišče," je Avramopulos odgovoril na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče komisije do te danske pobude, ki jo podpira tudi Avstrija. Za zdaj so to le ideje, niso konkretni predlogi. Če bomo dobili konkreten predlog, ga bomo preučili, kakor vselej storimo, je še dodal.
Vse države na Zahodnem Balkanu so sicer po komisarjevih besedah zavezane sodelovanju za zagotovitev boljšega nadzora, registracije in izmenjave informacij o migracijskih tokovih ter boju proti tihotapcem s prebežniki, sodelovanju pri nadzoru meje ter varnostnemu sodelovanju.
Slovenija že vseskozi opozarja na nujnost ukrepanja in sodelovanja z regijo, da se ne ponovijo razmere iz leta 2015.
Slovenija opozarja
Slovenska notranja ministrica, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar je pretekli teden Evropsko komisijo ter avstrijskega in hrvaškega kolega Herberta Kickla in Davorja Božinovića v pismu obvestila o dejavnostih Slovenije na področju migracij na Zahodnem Balkanu.
Predtem je Slovenija na zasedanju notranjih ministrov EU-ja na začetku junija opozorila na skrb vzbujajoč trend povečevanja nezakonitih migracij in na nujnost takojšnjega ukrepanja na zunanjih mejah Unije.
Pozvala je k pomoči državam na Zahodnem Balkanu, zlasti BiH-u, pri krepitvi nastanitvenih zmogljivosti, in opozorila na problematiko zlorab azilnih postopkov v regiji ter na skrb vzbujajočo vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju teh gibanj v regiji.
Iz evropske agencije za meje so dan pred sestankom posredovali sporočilo o migracijskih tokovih, v katerem za Zahodni Balkan ugotavljajo manj nedovoljenih prehodov zunanje meje, a opažajo pojav novih poti prek Albanije, Črne gore in BiH-a ter iz Srbije v BiH.
Migracijski trendi
V prvih petih mesecih tega leta je zunanjo mejo Evropsko unije nezakonito prečkalo 43.200 ljudi, kar je za 46 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, kažejo najnovejši podatki agencije Frontex. Pri Frontexu pa tudi ugotavljajo, da so na Zahodnem Balkanu nastale nove migracijske poti. Države v regiji imajo težave z nastanitvami, dogajajo se zlorabe azilnih postopkov. O vsem tem in pomoči Unije državam v regiji bodo danes s predstavniki povezave govorili notranji ministri šesterice balkanskih držav.
Prebežniki ubirajo nove poti
Agencija Frontex je maja naštela dobrih 12.000 nedovoljenih prehodov zunaj meje EU-ja, kar je pol manj kot maja lani. A hkrati ugotavljajo, da so se na Zahodnem Balkanu odprle nove poti: prek Albanije, Črne gore in Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Srbije v Bosno in Hercegovino.
Na skrb vzbujajoče povečevanje migracij na balkanskih poteh je v Bruslju Slovenija opozarjala že večkrat, ob tem so na ministrskem zasedanju na začetku meseca v Bruselj povabili notranje ministre šestih balkanskih držav. Ministre iz Tirane, Skopja, Sarajeva, Podgorice, Beograda in Prištine bosta gostila komisarja za migracije in varnost Dimitris Avramopulos in Julian King, navzoči bodo predstavniki bolgarskega in skorajšnjega avstrijskega predsedstva EU-ja ter agencije Frontex. Kot pravijo na komisiji, bodo v ospredju pogovori o migracijah, o sodelovanju pri upravljanju meja in o varnosti.
Slovenija opozarja, da je potrebna pomoč
Slovenija je EU pozivala k pomoči pri nastanitvenih zmogljivostih za begunce in migrante zlasti v Bosni in Hercegovini ter k delovanju Frontexa tudi v teh državah. Opozarjala je na zlorabe azilnih postopkov in vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju migracijskih gibanj v regiji.
EU in omenjena šesterica imajo sicer redne stike, vsaka dva tedna poteka usklajevalni tehnični sestanek in v Bruslju ocenjujejo, da so razmere povsod pod nadzorom. Današnji sestanki bodo namenjeni tudi prioritetam iz evropske strategije za Zahodni Balkan in pripravam na oktobrsko ministrsko srečanje članic EU-ja in balkanske šesterice.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje