"Živimo v desetletju, ki bo odločilno pri tem, ali bomo uspešni v boju proti podnebnim spremembam ali ne. Vemo, da je v boju proti podnebnim spremembam ključna industrija z neto ničelnimi izpusti," je ob podrobnejši predstavitvi načrta povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Pozdravila je to, da velika svetovna gospodarstva, kot so ZDA, Japonska, Indija, Velika Britanija in Kanada, vlagajo v industrijo z neto ničelnimi izpusti. Obenem pa je treba ohraniti enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni in znotraj evropskega enotnega trga, je poudarila.

Zato je komisija pripravila zeleni načrt za evropsko industrijo, ki temelji na štirih stebrih, prvi od teh je zakonodajni okvir. Spomladi bo komisija predstavila tri zakonodajne predloge za zagotavljanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Eden od teh bo predlog akta za industrijo z neto ničelnimi izpusti, v okviru katerega bo EU določil cilje za industrijske zmogljivosti do leta 2030. Ta zakonodaja pa bo pospešila tudi postopke izdajanja dovoljenj, napovedujejo v Bruslju. Omogočila bo preprostejši zakonodajni okvir za proizvode, ključne za doseganje podnebne nevtralnosti, kot so baterije, vetrnice, toplotne črpalke in solarni paneli, je razvidno iz sporočila komisije.

Poleg tega bo komisija spomladi predstavila predlog akta o kritičnih surovinah. Namen te zakonodaje bo zagotoviti varnost dobav, med drugim z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja in olajšanjem izkopa, predelave in recikliranja surovin. Del načrta pa bo tudi predlog reforme zasnove delovanja trga elektrike.

Krepitev čistih tehnologij

V okviru drugega stebra zelenega industrijskega načrta namerava EU okrepiti naložbe in financiranje proizvodnje čistih tehnologij. Komisija bo zato predlagala začasno prilagoditev pravil na področju državnih pomoči. Prilagoditev mora biti po besedah predsednice usmerjena in časovno omejena.

Bruselj je danes začel posvetovanje s članicami o spremembah evropskega začasnega okvirja za državne pomoči. Spremenjeni začasni okvir bi veljal do konca leta 2025.

Osnutek predloga so pripravili na podlagi odgovorov držav članic na pismo, ki ga je izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager sredi januarja poslala finančnim ministrom držav članic. Nanj niso odgovorile štiri članice, med katerimi je po navedbah virov pri komisiji tudi Slovenija. Naj bi pa Vestager prihodnji teden o tem govorila z enim od slovenskih ministrov.

Prvi del predloga se nanaša na preprostejše izračunavanje in hitrejše potrjevanje državnih pomoči. Države bi lahko podpirale vse vrste obnovljivih virov energije. Drugi del bi medtem uvedel nove določbe za zelene naložbe v strateške sektorje, pri katerih obstaja tveganje, da bi bile preusmerjene v ZDA ali druge tretje države. Po navedbah Vestager bi lahko članice med drugim zagotovile državno pomoč v takšni višini, kot jo ponuja tretja država, pri čemer bi veljale številne varovalke.

"To je obsežen in daljnosežen začasni predlog sprememb naših pravil državnih pomoči. Države članice bi pozvala, naj se osredotočijo na drugi del, saj je uporaba državnih pomoči za vzpostavljanje množične proizvodnje ali odgovore na tuje subvencije nekaj novega. To pa ni nedolžno in prinaša velika tveganja za celovitost enotnega trga, našo povezanost in s tem tudi našo enotnost," je poudarila Vestager.

Poziv k izkoriščanju sredstev

Obenem je treba po mnenju komisije okrepiti financiranje na ravni EU-ja. Bruselj bo tako v reviziji večletnega finančnega okvirja do sredine leta pripravil predlog sklada za evropsko suverenost, ki bo strukturni odgovor na potrebe po naložbah na srednji in dolgi rok.

Predsednica komisije je članice pozvala, naj v vmesnem času izkoristijo sredstva, ki so na voljo v načrtu za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU, programu InvestEU in inovacijskem skladu. Gre za več sto milijard evrov, je dejala.

Tretji steber načrta vključuje razvoj veščin, potrebnih za prehod na neto ničelne izpuste, četrti pa bo namenjen odprti in pravični trgovini s partnerji.

Danes predstavljeni podrobnejši osnutek načrta bodo na izrednem vrhu konec prihodnjega tedna obravnavali voditelji držav članic EU-ja. Na podlagi razprave bo komisija do sredine marca pripravila zakonodajne predloge, ki bodo na dnevnem redu rednega zasedanja Evropskega sveta konec marca.