Grške sosede bodo lahko, če Atene ne bodo uredile razmer v treh mesecih, znova uvedle mejni nadzor v celoti ali deloma. "Osnutek poročila zaključuje, da je Grčija resno zanemarila svoje dolžnosti in da obstajajo resni primanjkljaji glede izvajanja zunanje meje, ki jih morajo grške oblasti izboljšati," je dejal podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Največ kritik je glede grškega neuresničevanja postopkov registracije, preverjanja papirjev in jemanja prstnih odtisov. Kot je dejal Dombrovskis, je Grčija sicer v zadnjih tednih izboljšala svoj nadzor na mejah, toda ne dovolj.

V Grčijo je lani prišlo več kot 850.000 prebežnikov, od novega leta dalje pa jih je prišlo še nadaljnjih 44.000, od tega največ na Lezbos, Samos in Hios.

Makedonija za nekaj ur zaprla mejo z Grčijo
Število prebežnikov, ki prihajajo prek makedonsko-srbske meje, se medtem znova krepi. V minulih tednih je v Srbijo povprečno dnevno prihajalo okoli 2.000 ljudi, medtem ko so jih v zadnjih 24 urah registrirali 3.000, od tega 1.200 samo danes dopoldne. Humanitarni delavci glavni razlog za porast vidijo v izboljšanju vremena v zadnjih dneh.

Kot poročajo balkanski mediji, je Makedonija sicer danes znova za nekaj ur zaprla mejo z Grčijo, in sicer so začasno zaprli železniški prehod Gevgelija. Gre za tretji primer zaprtja meje v zadnjih dveh mesecih, nazadnje je pretekli teden mejo zaprla za dva dneva. Grške oblasti so sporočile, da je zaradi ukrepa Makedonije na grški strani meje obtičalo okoli 2.600 prebežnikov.

Kdaj bodo Makedonci mejo znova odprli, zaenkrat ni jasno, poroča nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da avtocestni prehod na makedonsko-grški meji Bogorodica-Evzoni ostaja odprt.

Atenam tri mesece časa
Evropska komisija je osnutek tajnega poročila sprejela na rednem tedenskem srečanju. Če bodo članice potrdile osnutek, bo komisija pripravila priporočila za ukrepanje Aten, ki bodo imele tri mesece časa, da pomanjkljivosti odpravijo. Mogoče ukrepe predvidevata 19. in 26. člena schengenskega zakonika. Člen 19 a predvideva, da lahko Evropska komisija posamezni državi priporoči sprejetje določenih ukrepov, med katerimi je mogoča tudi napotitev evropskih obmejnih varnostnih ekip ali strateški načrt te države članice o napotitvi svojih sil in opreme za razrešitev varnostnih vprašanj.

Če se po treh mesecih izkaže, da ukrepi iz člena 19 a niso učinkoviti, pa lahko Evropski svet na predlog Evropske komisije predlaga uporabo 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča ponovno vzpostavitev šestmesečnega oz. največ dveletnega nadzora v eni ali več schengenskih članicah, na delu ali celotni notranji meji.

Grčija nima kopenskih meja z drugimi članicami schengna, kar pomeni, da bi uvedba novih kontrolnih točk pomenila dodatne nadzorne točke v pristaniščih in na letališčih.

Današnja ostra sporočila iz Bruslja so prvi odziv na ponedeljkov poziv notranjih ministrov Unije, naj komisija pripravi podlago za uporabo 26. člena, skrajne možnosti nadzora v schengenu. Od začetka begunske krize so sicer mejni nadzor znova uvedle Nemčija, Avstrija, Francija, Švedska, Danska in Norveška.

Grčija: Podatki Bruslja niso najnovejši
Tiskovna predstavnica grške vlade Olga Gerovasili je v odzivu na novice iz Bruslja dejala, da je podatki Evropske unije o grškem nadzoru mej niso natančni in najnovejši ter da je situacija na meji veliko boljša pred meseci. Ob tem je dejala, ni "ustvarjanje okolja, v katerem je Grčija izolirana, ni konstruktivno." Po njenih zatrdilih si Grčija prizadeva po najboljših močeh, na prošnjo po večji pomoči EU-ja pri registraciji prebežnikov pa je naletela le na delen odziv. Opomnila je, da evropski dogovor predvideva premestitev 160.000 prebežnikov iz Grčije, doslej pa so jih v druge države premestili le 414.

Mouzalas: Ne želimo postati pokopališče duš
Evropski ministri sicer pretresajo predlog o večji pomoči Makedoniji, ki sicer ni članica EU-ja, da bi ta lahko okrepila svoje delovanje na meji z Grčijo. Grški minister za migracije Yiannis Mouzalas je pred dnevi izrazil odločno nasprotovanje temu predlogu, ki bi po njegovem samo "poslabšal travmo." "Ne želimo postati pokopališče duš," je dejal v pogovoru za Financial Times. Za BBC je dejal, da naj bi Belgija Grčiji dejala, da naj kot rešitev za krizo prebežnike "porine nazaj v morje". Belgijski minister za migracije Theo Francken je te navedbe že označil za groteskne in obžalovanja vredne.

Kot poroča Reuters, so na grški severni meji že nekateri uradniki Frontexa, vendar pa agencija nima pooblastil za intervencijo v tretjih državah. Nekateri diplomati sicer ocenjujejo, da bodo države na mejo z Makedonijo poslale dodatne policiste in mejne varnostnike po tem, ko bodo sklenjene bilateralne pogodbe. Frontex se lahko pri tem sklicuje na precedens iz leta 2006, ko so bile njene morske patrulje v teritorialnih vodah Senegala in Mavretanije, kjer so preprečevale afriškim migrantom pot do Kanarskih otokov.

Timmerman: 60 odstotkov ljudi, ki prihajajo, so ekonomski migranti
Večina ljudi, ki prihaja v Evropo z Bližnjega vzhoda in Afrike, je ekonomskih migrantov, ki iskanje azila izkoriščajo kot krinko, je dejal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmerman. "Več kot polovica ljudi, ki zdaj prihajajo v Evropo, prihaja iz držav, za katere lahko predvidevamo, da ni razloga, da bi lahko zaprosili za status begunca. Več kot polovica, 60 odstotkov," je dejal Timmerman, ki se je naslonil na še neobjavljene podatke Frontexa. Timmerman je ob tem pozval evropske države, naj pospešijo postopke deportacije za tiste, ki se pretvarjajo, da bežijo pred vojno ali preganjanjem. Na ta način bo lahko Evropa pomagala tistim, ki pomoč potrebujejo, je še dodal.

Nemčija: V pripravi zakonodaja za lažji izgon
Medtem sta nemška pravosodni minister Heiko Maas in notranji minister Thomas de Maiziere pripravila predlog zakona, s katerim želijo zmanjšati ovire za deportacijo tujcev, tudi prosilcev za azil in beguncev, ki so v Nemčiji obsojeni zaradi dejanj, kot so npr. povzročitev telesne poškodbe, upiranje navodilom policistov, kakršno koli spolno nasilje ter celo prestopki, kot so tatvine in poškodovanje tuje lastnine. Še posebej stroge bodo oblasti do storilcev povratnikov.

Tako bo v primeru hujših zločinov oz. obsodbe na zaporno kazen najmanj leto dni, tujce bolj ali manj zagotovo doletel izgon, ta pa bo mogoč tudi v primeru lažjih prekrškov, recimo če bo tujcu izrečena pogojna kazen.

Nova zakonodaja sledi dogodkom na silvestrovo v Kölnu in nekaterih drugih nemških mestih, ko so skupine priseljencev severnoafriškega in arabskega rodu nadlegovale, ropale in spolno napadle na stotine žensk.

Nemška kanclerka Angela Merkel je od tedaj na udaru številnih kritik. Stališča koalicijskih partnerjev - kanclerkinih krščanskih demokratov (CDU) in socialdemokratov (SPD) - so bila precej različna, a so se, kot ocenjuje Deutsche Welle, zbližala, na kar kaže dejstvo, da sta predlog zakona skupaj pripravila Maas (SPD) in de Maiziere (CDU).

Razkol v vladni koaliciji
Medtem pa bavarski krščanski socialisti (CSU) od Merklove že mesece zahtevajo konec politike odprtih vrat za begunce, strog nadzor na mejah in določitev zgornje meje, koliko beguncev

je Nemčija še pripravljena sprejeti. CSU bi to mejo postavil pri 200.000 osebah letno. Vodja CSU-ja na Bavarskem, kjer je ta stranka vladajoča, Horst Seehofer, je v torek kanclerki pisno zagrozil z ustavno pritožbo, če ne bo spremenila svoje politike. "Ne smemo dovoliti, da se to nadaljuje," je poudaril bavarski ministrski predsednik in ocenil, da ima zvezna vlada ustavno dolžnost, da Bavarsko in druge zvezne dežele zaščiti pred "nenadzorovanimi" migracijami.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.