Grški predlog med drugim predvideva postopno odpravo zgodnjega upokojevanja, ohranili pa naj bi podpore za najnižje pokojnine. Ohranili naj bi tudi tri stopnje DDV-ja, ne le zahtevanih dveh, bogatejši naj bi plačevali višji solidarnostni davek, revnim bi obdavčitev znižali. Izdatneje naj bi obdavčili podjetja z visokimi dobički, luksuz in igralne avtomate, nekoliko naj bi znižali obrambne izdatke, je poročala RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Erika Štular.

Podrobnosti dogovora sicer niso znane. Vsekakor pa naj bi vključevale podaljšanje zdajšnjega programa pomoči, pri čemer ni jasno, za koliko časa. Omenjata se dve možnosti: podaljšanje do konca oktobra ali do konca leta. Eno izmed odprtih vprašanj v pogajanjih naj bi bila uporaba 10,9 milijarde evrov, namenjenih grškim bankam. Do te možnosti naj bi bila zadržana Evropska centralna banka (ECB), saj želi, da bi bil ta denar namesto za polnjenje grškega proračuna porabljen za dokapitalizacijo bank, da bi te lažje vrnile nujno likvidnostno pomoč.

Reforme potrjene v četrtek ali petek
ECB je sicer v ponedeljek znova povečal nujno likvidnostno pomoč grškim bankam, medtem ko Grki še vedno množično dvigujejo denar z bančnih računov. O uvedbi nadzora kapitalskih tokov sicer voditelji tokrat po navedbah iz več različnih virov niso govorili.

Institucije in Grčija zdaj pospešeno nadaljujejo tehnična pogajanja, ki naj bi utrla pot do končnega dogovora ta teden. V sredo je predviden še en izredni sestanek evroskupine, nato pa naj bi voditelji dogovor zapečatili na rednem vrhu v četrtek in petek v Bruslju.

Grški premier Aleksis Cipras je kolegom zagotovil, da je Grčija pripravljena resno in konstruktivno sodelovati v pogajanjih. Predsednik evrskega vrha Donald Tusk je ob tem spomnil, da je sklical izredni vrh, da bi se izognili kaotičnemu in nenadzorovanemu izstopu Grčije iz območja evra ter da bi vbrizgali novo dinamiko v pogajanja. Grčija mora namreč do 30. junija mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti 1,6 milijarde evrov denarnega posojila, sicer ji grozi izstop iz evrskega območja, kar pa v tem trenutku ne odgovarja nobeni strani.

Cerar: nihče si ne želi grexita
Krizni vrh evrskega območja v Bruslju se je v ponedeljek zvečer končal s sporočilom, da so novi grški predlogi za dogovor o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč državi dobra podlaga in da je političnega kockanja vendarle konec. "Pred Grčijo in posojilodajalci je v prihodnjih 48 urah, ko bodo institucije podrobno preučile predloge, še ogromno dela," je poudarila tudi vodja IMF-a Christine Lagarde. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je ocenila, da je novi predlog Grčije "določen napredek", da pa je treba "v kratkem času" narediti še veliko dela.

Slovenski premier Miro Cerar je ocenil, da je izplačilo novega finančnega obroka Grčiji mogoče do konca meseca, če bi se zadeve idealno iztekle. "Vsekakor bodo naslednji dnevi zelo napeti," je dejal. Sporočilo evrskega vrha je po Cerarjevih besedah jasno: želimo si pozitivne rešitve, nihče si ne želi grexita, a ta možnost še vedno obstaja. Tudi sporočilo Ciprasu je po njegovih besedah zelo jasno: vsi pričakujemo, da bo Grčija spodobna izvesti potrebne strukturne ukrepe. Več držav, tudi Slovenija, je moralo izvesti boleče reforme, ki so se na koncu obrestovale. Grčija ima podporo evrskih partneric, mora pa se zavedati, da ne bo lahko, je sklenil slovenski premier.

Bruseljski sveženj v pomoč Grčiji
Evropska komisija medtem pripravlja sveženj v pomoč Grčiji pri črpanju 35 milijard evrov evropskih sredstev, ki so pod določenimi pogoji na voljo v okviru finančnega okvira 2014-2020. Gre za 20 milijard v sklopu strukturnih skladov in 15 milijard kmetijskih sredstev. Več podrobnosti bo znanih v prihodnjih dneh.

Pomoč Grčiji pri črpanju evropskih sredstev je proces, vzporeden delu evroskupine, ki se z Grčijo pogaja o dogovoru o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, so marca pojasnili v komisiji.

O tem procesu sta se tedaj dogovorila Cipras in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, da bi Grčija čim bolje izkoristila evropska sredstva s ciljem zagotavljanja rasti in delovnih mest ter reševanja humanitarne krize.