"Slovenija podpira vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na zunanji meji članice brez njenega povabila," je povedal premier Miro Cerar ob prihodu na vrh EU-ja.
V primeru slovensko-hrvaške meje takšno posredovanje sicer po njegovih besedah ni mogoče, saj da to ni zunanja meja EU-ja.
"Slovenija bo to podprla in pri tem v skladu s svojimi zmožnostmi sodelovala," je dejal slovenski premier Miro Cerar o predlogu Evropske komisije za vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na zunanji meji članice brez njenega povabila. "To je tisto, za kar se že od začetka izrecno in zelo odločno zavzemam. Slovenija si želi učinkovitega nadzora na zunanjih mejah EU-ja in to je zagotovo eden bistvenih delov takšnega pristopa."
Na vprašanje, ali je mogoče predlog Evropske komisije razumeti tako, da bi lahko evropske enote brez slovenskega dovoljenja prišle na mejo med Slovenijo in Hrvaško, je premier odgovoril, da ne, saj slovenska schengenska meja ni zunanja meja EU-ja. "To nas ne zadeva, to je predvsem problem na grško-turški meji in na meji med Italijo in Afriko," je poudaril ter opozoril, da se je treba zavedati, da velik del beguncev prihaja preko Turčije v Evropo tudi iz Afrike. Po njegovih besedah so to zlasti ekonomski migranti, predvsem iz Maroka in Alžirije ter tudi iz Afganistana, Pakistana in Irana. "Tako da, resnično, je zdaj skrajni čas, da Evropa s skupnim pristopom nekaj resnično ukrene."
V Bruslju tudi o zahtevah Velike Britanije
Na dvodnevnem vrhu v Bruslju bodo države članice razpravljale tudi o britanskih zahtevah v kontekstu referenduma o izstopu iz EU-ja. Britansko vprašanje je poleg migracij ključna tema današnjega vrha Unije. Britanski premier David Cameron je spomladi po zmagi na volitvah potrdil, da bodo Britanci do konca leta 2017 na referendumu glasovali o članstvu v Uniji.
V pogajanjih so ključna štiri področja, med katerimi je najbolj problematična zahteva Velike Britanije po omejitvi socialnega turizma, v skladu s katero bi morali nebritanski državljani EU-ja na Otoku najprej živeti štiri leta, preden bi bili upravičeni do britanske socialne pomoči. Na drugih treh področjih, ki jih izpostavljajo, torej glede krepitve konkurenčnosti, odnosa med članicami z evrom in brez njega ter suverenosti in vloge nacionalnih parlamentov je dosežen napredek, a nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno, poudarjajo viri pri EU-ju.
Avstrijski kancler bi kaznoval članice
Vzporedno z začetkom vrha EU-ja pa je v Bruslju na pobudo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna potekal minivrhu članic EU-ja in Turčije, ki se ga je udelžil tudi Cerar. Faymann, ki je srečanje s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem ocenili kot pozitivno, čeprav ni predstavil sprejetih odločitev glede sprejema sirskih beguncev iz Turčije. "Ne moremo sprejemati zaključkov, dokler ne deluje zaščita meja. Izdelamo lahko le mehanizem."
Faymann je poudaril, da predstavlja begunska kriza ključen preizkus za EU, zaradi česar bo "še povečal pritisk, ko gre za finančna vprašanja, ko gre za finančni okvir ali oceno finančnega okvira (v EU-ju), skupaj s tistimi državami, ki so mnenja, da solidarnost ni enosmerna ulica". Avstrijski kancler je že pred minivrhom pritegnil pozornost z izjavo za nemški časopis Die Welt, da bi morali članicam, ki bi se upirale sprejemu beguncev v okviru skupnega reševanja begunske krize, skrčiti sredstva iz evropskega proračuna. Tako v intervjuju kot po srečanju je poudaril, da evropska solidarnost ne more biti enosmerna ulica.
Na njegov predlog so se prek Twitterja že ogorčeno odzvali na Češkem. "Šokiran sem, da o stvareh še vedno govorimo brez pravne podlage," je zapisal češki državni sekretar za evropske zadeve Tomaš Prouza.
Nadaljevanje pogovorov s Turčijo naslednje leto
Kot so sicer po srečanju pojasnili nemški vladni viri, se bodo pogovori s Turčijo na delovni ravni pod nizozemskim predsedovanjem EU-ju nadaljevali na začetku naslednjega leta. V proces teh pogovorov bodo po besedah Faymanna še posebej vpete Švedska, Avstrija in Nemčija, "saj smo prepričani, da zima ne sme miniti brez rezultatov vseh teh delovnih korakov". K tem so sicer povabljene vse članice EU-ja, vsekakor pa jih bodo pospeševale tiste iz vrst "voljnih", je dodal Faymann.
Ključni del tega dela bo po besedah Faymanna zmanjšanje nezakonitih vstopov na eni in na drugi strani izgradnja mehanizma za zakonite možnosti. "Treba je jasno povedati. Če ne deluje zaščita meja, ne delujejo niti zakoniti vstopi," je poudaril.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.