"Kot veste, smo tu za zdaj še v slepi ulici. Naše pobude niso naletele na odziv, zato potekajo določeni procesi," je poudaril Cerar in spomnil, da je Slovenija na Evropsko komisijo naslovila pismo glede implementacije arbitražne razsodbe in Bruselj zaprosila za mediacijo v primeru prenesenih deviznih vlog.

Na novinarsko vprašanje, zakaj je Slovenija oba postopka sprožila prav zdaj, je Cerar odgovoril, da te težave sovpadajo. "Sodišča na Hrvaškem sprejemajo pravnomočne odločitve, ki so po mnenju Slovenije protipravne, v nasprotju z dogovorom med državama," je spomnil, pri čemer je imel v mislih mokriški memorandum.

"Konec lanskega leta se je iztekel šestmesečni pripravljalni rok za implementacijo arbitraže. Ker Hrvaška tudi v tem primeru ni spoštovala svoje pravne zaveze, se je Slovenija morala odzvati. Zato ta dva procesa sovpadata," je pojasnil.

Poudaril je še, da je za Slovenijo pomembno, da imata državi dobrososedske odnose, "ne bomo pa popustili, ko gre za naše pravne interese". "Tukaj bomo te pravne poti uveljavljali do konca, če ne bo prej drugačnega stališča na hrvaški strani," je dodal.

Plenković: Spoštovati je treba vladavino prava
Hrvaški premier Plenković je v izjavi za medije dejal, da nov sodni postopek ni prava rešitev za odprta vprašanja. "Kar zadeva vprašanje sodb hrvaških sodišč v povezavi z Ljubljansko banko, mislim, da je treba spoštovati to, čemur se reče vladavina prava," je izjavil.

"To pomeni, da hrvaška sodišča delujejo neodvisno od hrvaške vlade in mi na noben način ne vplivamo na te sodbe," je pojasnil.

Plenković je izrazil tudi obžalovanje, ker državama ni uspelo doseči določenega konsenza glede vprašanja meje. "Ta težava ni nepremostljiva. Hrvaška je Sloveniji predlagala rešitev, ki bi bila po mojem mnenju tako pravična kot sprejemljiva za obe strani," je dejal in dodal, da bodo počakali na parlamentarne volitve v Sloveniji, nato pa nadaljevali dialog.

Glede morebitne slovenske blokade vstopa Hrvaške v schengensko območje je hrvaški premier dejal, da je za Slovenijo zelo pomembno, da Hrvaška vstopi v schengen. Za varnost Slovenije in nadzor nezakonitih migracij bi bilo veliko bolje, če bi bila tudi Hrvaška del schengena, je dejal. "V tem primeru morda ne bi imeli žice na hrvaško-slovenski meji," je dejal Plenković, ki ne vidi nobenega razloga, zakaj bi Slovenija ovirala Hrvaško.

"Vprašanje meje moramo rešiti na drug način, ne z blokadami. To se je izkazalo za zelo slabo pot," je še dejal Plenković.

Postopki pri Evropski komisiji
Slovenija je 16. marca Evropski komisiji predala pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. S tem je sprožila 259. člen, ki omogoča članici, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti iz pogodb, da zadevo predloži Sodišču EU-ja.

Preden članica vloži tožbo proti drugi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz pogodb, mora zadevo predložiti komisiji. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko sta obe državi dobili možnost, da se ustno in pisno izrečeta. Ustna obravnava je predvidena 2. maja.

Če komisija v treh mesecih po predaji pisma ne poda svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču EU-ja, še piše v 259. členu. Slovenija napoveduje, da bo zadevo predložila sodišču, tudi če komisija ne bo podala mnenja ali če bo to mnenje z njenega vidika negativno.

Viri v uradu predsednika republike Boruta Pahorja - Pahor je sicer kot premier podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško - v povezavi s tem opozarjajo, da bo vložitev tožbe na Sodišče EU-ja prelomen trenutek, ko ne bo več poti nazaj. Svarijo pred hitenjem in menijo, da bi morda bilo smiselno počakati, da Zagreb spremeni stališče, recimo ko bo potreboval slovensko podporo za vstop v schengen.

Viri pri predsedniku sicer poudarjajo, da je zaupanje med sosednjima državama ključno, in menijo, da je bilo v času po objavi arbitražne razsodbe dialoga med Ljubljano in Zagrebom premalo. Navsezadnje je naloga diplomacije, da ureja spore, dodajajo.

Vrh Brdo in Balkan
Cerar se je ob robu vrha SEECP-ja že srečal z bolgarskim premierjem in predsedujočim EU-ju Bojkom Borisovom, na programu pa ima še srečanji s premierjem Kosova Ramushem Haradinajem in predsednikom vlade BiH-a Denisom Zvizdićem.
V SEECP-ju sodeluje 13 držav: Albanija, BiH, Bolgarija, Grčija, Makedonija, Romunija, Srbija, Turčija, Hrvaška, Moldavija, Črna gora, Kosovo in Slovenija.