Češka vlada je pred kratkim izrazila pripravljenost, da v okviru premestitve 40.000 prosilcev za azil iz Grčije in Italije ter 20.000 sirskih beguncev iz tretjih držav do leta 2017 sprejme 1.500 ljudi – 1100 prosilcev za azil, ki so že v Evropski uniji, ter 400 Sircev, ki so se pred nasiljem zatekli v sosednje države.

Vlada se bo po besedah češkega notranjega ministra Milana Chovanca dela lotila takoj, ko bo v EU-ju dosežena končna odločitev oziroma prižgana zelena luč za preselitev omenjenih 60.000 ljudi po državah članicah. "Svoje" begunce želijo namreč izbrati sami, na samem kraju. Tako pri izbiri kot pri njihovi nastanitvi je vladi pomoč že obljubila tudi katoliška cerkev, je povedal.

Med drugim naj bi v Pragi načrtovali posebne varnostne teste, tako da bodo imeli vse "pod nadzorom", sprejemali pa naj bi le sirske kristjane. Večina beguncev, ki pride na Češko, tja prispe prek Grčije, Madžarske in Avstrije, njihov končni cilj pa je po navadi Nemčija.

Težave z namestitvijo beguncev
V Italiji odločitev oblasti o namestitvi migrantov v krajevne skupnosti sproža proteste domačinov. Odmevata predvsem nastanitev v Rimu in Trevisu.

Razmere na severu Rima so trenutno še vedno napete. Pred nekdanjo šolo, v katero naj bi namestili okoli sto beguncev, so tamkajšnji prebivalci postavili cestno zaporo. Ko jo je policija poskusila odstraniti, so protestniki nanjo začeli metati stole in senčnike iz bližnjih lokalov. Policisti so odgovorili z gumijevkami.

Na kraj dogajanja se je nato pripeljal avtobus z begunci, ki so ga protestniki ustavili, nekateri med njimi pa nanj metali kamenje. Kljub zaostrenim razmeram je rimski prefekt Franco Gabrielli zatrdil, da beguncev ne bodo umaknili.

V Trevisu pa je v četrtek zvečer nemire sprožila odločitev oblasti, da 101 begunca namestijo v stanovanjski kompleks, v katerem živijo tudi italijanske družine. Neznanci so med drugim na območju zažigali pohištvo in žimnice.

Skupina demonstrantov je v četrtek zaprla vhod v kompleks in razvila transparente, uperjene zoper begunce. Nekateri so se odločili, da bodo noč preživeli v šotorih. "Nismo rasisti, a živimo tukaj in teh beguncev tukaj nočemo," so poudarili protestniki.

Politiki solidarni s protestniki
Predsednik dežele Veneto Luca Zaia, ki je tudi eden vidnejših politikov do tujcev sovražno nastrojene Severne lige, je izrazil solidarnost s protestniki in ob tem posvaril pred "afrikanizacijo" Veneta, kjer že živi 517.000 migrantov.

"Absurdno je sto beguncev namestiti v stanovanjsko poslopje, kjer živijo družine z majhnimi otroki," je dejal Zaia. S tem se po njegovem mnenju le podpihuje socialne konflikte. Zaia je na čelu predsednikov severnoitalijanskih dežel, ki ne želijo sprejeti beguncev. Ob strani mu stojita še strankarski kolega Roberto Maroni, predsednik Lombardije, in desno usmerjeni predsednik Ligurije Giovanni Toti.

"Smo pred kolapsom. Begunci spijo v parkih, na železniških postaja, pod milim nebom. Smo pred biblijskim eksodusom. 517.000 beguncev že živi v Venetu, 42.000 med njimi jih je brez dela," je še poudaril Zaia. Ob tem je notranje ministrstvo v Rimu pozval, naj migrantom streho nad glavo poišče v drugih italijanskih mestih, kjer pa očitno prav tako nastajajo težave.