Združeno kraljestvo, drugo največje evropsko gospodarstvo in najtesnejša evropska zaveznica ZDA, je danes globoko razdeljena država. 52 odstotkov volivcev je junija 2016 na referendumu izbralo izstop iz Evropske unije, prepričanih, da jim bo brez oddaljenega birokratskega stroja, ki s tehnokratskimi prijemi ureja njihova življenja, bolje.

Rok, do katerega mora biti sprejet sporazum o brexitu, da bi bil britanski izstop potrjen na vseh ravneh, je vse bliže, a nič ne kaže, da bi stališča zbližali tudi pogajalci. V zadnjih tednih medijski prostor kipi od komentarjev, analiz, izjav politikov, ekonomistov, pogajalcev o bolj ali manj črnih scenarijih, ki bi jih lahko prinesla ločitev brez dogovora ali tako imenovani "hard brexit". Prvotni cilj, da bi osnutek prihodnjih odnosov potrdili na vrhu Evropske unije 18. oktobra, zagotovo ne bo dosežen. Zato bo najverjetneje za november sklican poseben vrh o brexitu.

Če do 29. marca dogovora ne bi bilo, ne bi bilo niti dveletnega obdobja tranzicije, med katerim bi bilo Združeno kraljestvo še del skupnega trga. Kaj bi se zgodilo namesto tega, ne ve nihče. Bruselj je samozavesten, London veliko manj. 27 članic Unije ima približno petkrat večjo gospodarsko moč od Združenega kraljestva. Prav tako je Uniji v velikem interesu, da Otoku ne omogoči ugodnega dogovora o izstopu, ki bi lahko zamikal še kakšno drugo članico, da bi Britancem sledila.

Britanska vlada je včeraj objavila drugi sveženj nasvetov svojim državljanom in podjetjem o tem, kje bi lahko imeli težave, če pride do ločitve brez dogovora: britanska vozniška dovoljenja bodo v Uniji neveljavna, na primer, mobilne storitve bodo za britanske državljane v EU-ju dražje, podjetja si bodo morala na novo izbojevati dostop do osebnih podatkov svojih strank v Uniji, Velika Britanija ne bi bila več članica evropskega vesoljskega programa Galileo.

Vladajoča konservativna stranka je na robu razkola, na osnutke dogovora za izstop, ki jih pripravlja premierka Theresa May, kritike letijo z vseh strani. Zato so bili mnogi presenečeni, ko je glavni evropski pogajalec Michel Barnier v začetku tedna med obiskom v Sloveniji napovedal, da bodo naporna in kompleksna pogajanja končana do novembra.

Gost Blejskega strateškega foruma, na katerem je bil Barnier osrednji govorec, je bil tudi dr. Christian Ketels, dolgoletni član prestižne ameriške Harvard Business School, trenutno pa glavni ekonomist mednarodnega svetovalnega podjetja Boston Consulting Group. Posebej za oddajo Globus je govoril o vplivu, ki ga ima negotovost ob pogajanjih o brexitu na podjetja in evropska gospodarstva.

Združeno kraljestvo bo iz Unije izstopilo 29. marca, a veliko je še neznank. V politiki vlada precejšnja zmeda, kakšne pa bodo posledice brexita za gospodarstvo in podjetja?
Brexit bo vplival predvsem na britansko gospodarstvo. Negotovosti je res veliko. Po končnem dogovoru bomo videli, kakšne bodo posledice za finančne trge in industrijo. Brexit bo vplival tudi na druga evropska gospodarstva, a v veliko manjšem obsegu in predvsem na države, ki največ trgujejo z Združenim kraljestvom. Najpomembneje je, da stvari čim prej postanejo jasnejše. Podjetja se bodo že prilagodila, toda najprej morajo vedeti, kakšni bodo prihodnji odnosi med Kraljestvom in Unijo.

Omenili ste negotovost; kako kot ekonomist vidite pogajanja o brexitu?
Stvari so zelo zapletene, nič še ni zanesljivo, veliko je različnih možnosti. To je predvsem posledica tega, da pred britanskim referendumom ni bilo jasno, kaj bo Združeno kraljestvo dobilo namesto članstva v Uniji. Zdaj skušamo to ugotoviti, medtem ko se bližamo datumu izstopa.

Če za hip pogledamo z druge perspektive: bo brexit res tako tragičen? Združeno kraljestvo je imelo v Uniji vedno poseben položaj; vstopilo je šele leta 1973, in čeprav vplivna, je bilo hkrati tudi zelo obotavljiva članica, članica, ki se je pogosto upirala ali odločala drugače od drugih. Preostalo bo povezano z Unijo, saj nima izbire, toda bo izstop res tako močno vplival na svetovno gospodarstvo?
Ekonomisti radi rečemo, da je vse odvisno. In ker sem ekonomist, bom tudi tokrat rekel, da je to odvisno od marsičesa. Neposredne posledice brexita bodo gotovo negativne, saj bo spremenil finančne razmere, ni dober za britansko gospodarstvo, in to bo vplivalo tudi na Evropo. Britansko gospodarstvo je pomemben del svetovnega gospodarstva. Morebitne koristi bi lahko prišle, če bo Združeno kraljestvo spremenilo svojo politiko tako, da bo izboljšalo konkurenčnost, industrijsko strategijo in izkoristilo svoje prednosti. Ne pozabimo, Združemo kraljestvo je s svojimi odličnimi univerzami verjetno akademsko vodilna država v Evropi, močno je na področju biofarmacije, finančne industrije in sodobnih tehnologij. Nujno bo moralo spremeniti svojo politiko. Tega do zdaj še nismo opazili, saj se država posveča predvsem zapletenim izstopnim pogajanjem. Nisem pretirano optimističen, toda načeloma bi lahko brexit imel tudi pozitivne posledice. Žal so za zdaj zanesljive le negativne, ki se jim ne bo mogoče izogniti.

Slovenija ima z Veliko Britanijo skoraj 1,4 milijarde evrov gospodarske menjave, kar to državo uvršča na 19. mesto med slovenskimi gospodarskimi partnerji. Kaj se bo zgodilo z manjšimi trgi, kot je slovenski? Kaj lahko pričakujejo podjetja, ki poslujejo s Kraljestvom?
Države, kot je Slovenija, bodo občutile predvsem drugotne posledice, vaša trgovina s Kraljestvom ni tako obsežna, veliko bolj ste odvisni od nemškega gospodarstva in drugih. Največje skrbi ob brexitu so bile, da bo sprožil razpad Evropske unije, kar bi bilo res slabo za majhne države, kot je Slovenija. Zdaj vidimo, da so Evropejci zaradi brexita spoznali, da je članstvo v Uniji velika prednost; morda nam nekatere podrobnosti niso všeč, toda lahko jih izboljšamo. Mislim, da bo to veliko pomembneje za Slovenijo kot sam brexit. To bo morda zvenelo žalostno za naše britanske prijatelje, toda Evropa je večinoma že šla naprej.

Danes govoriva o brexitu, toda vprašala bi vas še o drugi veliki grožnji svetovnemu gospodarstvu - trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko, ki se stopnjuje. ZDA so uvedle 25-odstotne carine na kitajsko blago, vredno 50 milijard dolarjev, grozijo z dodatnimi carinami na blago, vredno 200 milijard. Kako bi to vplivalo na svetovno gospodarstvo?
To je velika težava, saj gre za verjetno najpomembnejši trgovinski odnos na svetu. Če bo prekinjen ali če se bo podražil, bo to imelo velik vpliv na vse, na ameriške potrošnike in na številna največja mednarodna podjetja, tudi evropska, ki sodelujejo v svetovni trgovini in imajo pomembne posle v ZDA in na Kitajskem. Da, ta spor je pomemben. Ga bo svetovno gospodarstvo lahko preneslo? Za enkrat bi rekel, da ga bo. Posamezna podjetja so zelo prizadeta, posledice za BDP pa še niso tako hude. Toda ob tem se poraja nekaj vprašanj: kakšne bodo širše posledice za svetovno trgovino? Bo Svetovna trgovinska organizacija razpadla? Bodo tudi druge države uvedle protekcionizem? To ni jasno, na Kitajskem in v Evropi za zdaj vse kaže, da se bo liberalizacija trgovine nadaljevala. Drugo vprašanje je, kako se bodo odzvala podjetja. Ena največjih ugank v zadnjih letih je bila počasna rast naložb. Negotovost povzroča upad naložb. Če podjetja kljub visokim dobičkom ne bodo vlagala, bo to škodilo svetovnemu gospodarstvu. In zadnje vprašanje so finančni trgi. Če se bodo ocene tveganj povišale, kar se že dogaja na rastočih trgih, bo to zavrlo svetovno gospodarstvo. Skrbeti nas morajo torej predvsem posredne posledice, ne smemo pa pozabiti, da je trgovinska vojna znak, da ZDA skrbijo gospodarska rast Azije, predvsem Kitajske, tehnološki napredek in globalizacija. Moramo se temeljito pogovoriti in premisliti o teh stvareh, če hočemo ustaviti trgovinsko vojno.