Sorodna novica "Primer je pomemben ne le za prosilce za azil, temveč tudi za razmerje med sodiščema"

Skoraj polovica prosilcev (141.055) je prejela status begunca. Dobra četrtina (82.070) jih je prejela subsidiarno zaščito, natančno četrtini (72.660) pa so odobrili bivanje v državi zaradi humanitarnih razlogov, kažejo v ponedeljek objavljeni podatki Eurostata.

Daleč največ prosilcev za azil je zaščito prejelo v Nemčiji (116.230), sledita Francija (42.120) ter Španija (38.525). Slovenija je zaščito podelila 100 prosilcem za azil.

Med prejemniki mednarodne zaščite je največ oz. dobra četrtina Sircev. Sledijo Afganistanci (14 odstotkov) in Venezuelci (13 odstotkov).

Slovenija je zaščito lani podelila 100 prosilcem za azil, potem ko jo je predlani 105. Med njimi je bilo lani 35 državljanov Turčije, 15 državljanov Sirije in deset državljanov Irana.

Leta 2018 so v članicah EU-ja mednarodno zaščito odobrili več (316.200) ljudem kot lani.

Slovenija z največjim deležem mladoletnih prosilcev brez spremstva

Eurostat je danes objavil še podatke o mladoletnih prosilcih za azil brez spremstva v 27 državah članicah EU-ja za leto 2019.

V Sloveniji je lani za mednarodno zaščito zaprosilo 670 mladoletnikov brez spremstva, predlani pa 555. Mladoletniki brez spremstva predstavljajo 80 odstotkov vseh mladoletnih prosilcev, kar je največji delež v EU-ju.

Med njimi je bilo 98,4 odstotka fantov. 3,4 odstotka jih je bilo mlajših od 14 let. Največji delež mladoletnih prosilcev brez spremstva v Sloveniji so lani predstavljali Afganistanci, ki jih je bilo 200. Sledijo Pakistanci (140) in Alžirci (110).

V 27 članicah EU-ja je sicer lani skupaj za azil zaprosilo 13.795 mladoletnikov brez spremstva, predlani 16.785. Med mlajšimi od 18 let je bilo lani prosilcev brez spremstva 6,9 odstotka. Med njimi je bilo 85,2 odstotka fantov, 11 odstotkov pa jih je bilo mlajših od 14 let.

Največ mladoletnih prosilcev brez spremstva, dobra četrtina oziroma 3300 otrok, je za azil zaprosilo v Grčiji. Sledita Nemčija z 2690 in Belgija s 1220 prosilci. Največ je bilo Afganistancev, Sircev in Pakistancev.

Notranje razseljenih 51 milijonov ljudi

Center za spremljanje notranje razseljenih oseb (IDMC) in Norveški svet za begunce sta danes sporočila, da je bilo ob koncu lanskega leta po vsem svetu notranje razseljenih rekordnih 50,8 milijona ljudi.

"Spoadi, nasilje in katastrofe še naprej jemljejo milijonom ljudi njihove domove vsako leto. Nikoli v zgodovini IDMC-ja nismo našteli več notranje razseljenih kot dandanes," je opozorila direktorica centra Alexandra Bilak.

"Kolektivno nam v epskih razsežnostih ne uspeva zaščititi najbolj ranljivih na svetu," je sporočil vodja Norveškega sveta za begunce Jan Egeland in ob tem opozoril, da notranje razseljeni pogosto niso deležne tolikšne pozornosti kot begunci.

Večina zaradi nasilja, nekateri zaradi naravnih katastrof
Od skupno 50,8 milijona notranje razseljenih, jih je doslej 45,7 milijona zapustilo domove zaradi nasilja, 5,1 milijona pa zaradi naravnih katastrof. Ob koncu leta 2019 je bilo notranje razseljenih 18,3 milijona otrok, mlajših od 14 let. Tri četrtine notranje razseljenih živi v desetih državah, med njimi največ v Siriji, Kolumbiji, DR Kongo in Jemnu.

Pred naravnimi katastrofami, kot so bili cikloni v Bangladešu, Indiji in Mozambiku ter orkan Dorian na Bahamih, je lani v 140 državah moralo domove zapustiti 24,9 milijona ljudi. Spopadi v 50 državah pa so z domov pregnali 8,5 milijona ljudi, med drugim v Etiopiji, Južnem Sudanu in Siriji.