Grški statistiki so podali uradne podatke o rekordno visoki nezaposlenosti v državi, ki je postala simbol najhujše gospodarske krize na svetu po 2. svetovni vojni. Julija je bilo v Grčiji tako kar 1,26 milijona ljudi brez dela oz. 25,1 odstotka delovne sile, s čimer je stopnja prebila psihološko mejo 25 odstotkov.

Najhujši davek grška kriza žanje med mladimi, v starostni kategoriji 15-24 let je brez dela kar 54,2 odstotka iskalcev zaposlitve! "To so zelo dramatične posledice recesije," je logična ugotovitev vodje grškega statističnega urada, ki ne pričakuje, da bi se stopnja nezaposlenosti zmanjšala v prihodnjem letu.

V štirih letih potrojena nezaposlenost
Leta 2008, ob začetku svetovne finančne in gospodarske krize, je bila v Grčiji stopnja nezaposlenosti 7,7-odstotna, med mlajšimi od 25 let pa je bila 22,1-odstotna. Aprila 2010, ko je Grčija zaprosila za pomoč in začela obsežne varčevalne ukrepe, je bilo v 10,7-milijonski državi samo 11,8 odstotka nezaposlenih. Po statistiki je v Grčiji v poletnih mesecih navkljub vrhuncu turistične sezone vsak dan službo izgubilo več kot tisoč ljudi.

Grčija odvisna novih obrokov posojil
Grško gospodarstvo vstopa v šesto leto recesije, hude krize pa ni omilila niti pomoč Evropske unije niti vrsta reform, ki so zarezale v temelje grške družbe. Grčija je v kočljivem obdobju pogajanj s predstavniki mednarodnih posojilodajalcev, t. i. trojko Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Atene po poročanju grških časnikov upajo, da bodo dogovor o novem, 14,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem svežnju za leti 2013 in 2014 dosegli do konca tedna. To je pogoj za naslednji, 31,5-milijardni obrok posojil.