Almunia je Slovenijo opozarajal že ob proslavi ob prevzemu evra. Foto: RTV SLO
Almunia je Slovenijo opozarajal že ob proslavi ob prevzemu evra. Foto: RTV SLO
Andrej Bajuk, minister za finance

Po mnenju komisije slovenski proračun ogroža nejasen končni učinek davčne reforme, saj so po njenem dohodki iz tega naslova lahko višji ali nižji od uradnih napovedi. Zmanjševanje primanjkljaja bodo upočasnile tudi obveznosti Slovenije zaradi članstva v EU-ju in Natu, povezane s schengenom, kmetijsko politiko, obrambo.

Še vedno pa Slovenija ostaja tudi med šestimi evropskimi državami, katerih javne finance so dolgoročno izjemno ogrožene zaradi staranja prebivalstva. Evropska komisija je ob predstavitvi poročila članice Unije znova opozorila, da dobrih gospodarskih časov ne izkoriščajo v zadostni meri za strukturno prilagajanje in utrjevanje javnih financ.

Slovenije ni niti med deseterico najuspešnejših
Komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquim Almunia je med uspešnimi omenil 5 držav z evrom, tri baltske države in Bolgarijo ter Dansko. Med deseterico najuspešnejših evropskih držav pri utrjevanju javnih financ Slovenije torej ni. Evropska komisija se boji, da, čeprav naj bi drugo leto triodstotni proračunski primankljaj presegli le dve državi, Unija ponavlja napake iz preteklosti, ker proračunskih primankljajev ne znižuje dovolj hitro.

Kot poudarjajo v Bruslju, se stanje javnih financ v zadnjih letih v večji meri ni izboljšalo zaradi primernih ukrepov vlad, temveč zaradi nepričakovanih davčnih prihodkov, ki so med drugim posledica višje gospodarske rasti. Države pa so denar ali porabile za nenačrtovane programe ali so nižale davke.

"Samo deset od 27 članic Unije bo prihodnje leto uresničilo svoje srednjeročne cilje," je bil jasen komisar Almunia. Članice evrskega območja so se namreč zavezale, da bodo svoje proračunske primankljaje v dobrih časih znižale vsaj za 0,5 odstotne točke, vendar jih več kot polovica sprejete obveznosti očitno ne bo uresničila.

Šušteršič: Povedali nič novega
Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič pravi, da gre v poročilu za "že znane ugotovitve". Torej, da je že od predložitve slovenskega programa o stabilnosti in rasti iz lanskega decembra znano, da zaradi načrtov na področju železniške infrastrukture v letu 2008 srednjeročni cilji glede primanjkljaja ne bodo doseženi.

M. K.