"To pomeni, da morajo paziti, da bodo ostali v okviru pravil pakta o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila," je Jeroen Dijsselbloem odgovoril na vprašanje, kako resni so problemi v Sloveniji in kaj pomeni ponedeljkova odločitev.
"Delno gre za strukturni primanjkljaj. Še vedno je veliko razprave o delovanju tega kazalca," je v povezavi s slovenskim primerom pojasnil Dijsselbloem. Na vprašanje, ali ponedeljkova odločitev pomeni, da Slovenija spomladi ne bo izstopila iz postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, kot se pričakuje, je Dijsselbloem odgovoril, da je o tem veliko prezgodaj govoriti.
Mramor je bil februarja optimističen
Finančni minister Dušan Mramor je pred približno mesecem dni v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo EU spomladi ustavila postopek proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga je uvedla decembra 2009.
Leto 2015 je namreč EU določil kot rok, v katerem mora Slovenija primanjkljaj oklestiti pod tri odstotke BDP-ja. Komisija pa je februarja Sloveniji za letos napovedala 2,4-odstotni primanjkljaj, v prihodnjem letu pa 1,9-odstotnega.
Ob tem je sicer minister Mramor februarja v Bruslju znova spomnil, da se bo Slovenija z ustavitvijo postopka premaknila iz korektivnega v preventivni proces, v katerem so zahteve po zniževanju primanjkljaja zelo stroge, kar bo razmeroma velik izziv.
V preventivni fazi bo Bruselj bolj osredotočen na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja, ki je v primeru Slovenije uravnotežen proračun. Za dosego tega cilja mora v letu 2016 doseči fiskalno prilagoditev v vrednosti 0,6 odstotka BDP-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje