EU-ju ni uspelo doseči dogovora o modri karti - posebnem dovoljenju za delo in prebivanje visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav v Uniji.

Nove članice so namreč temu predlogu nasprotovale, ker zanje še vedno veljajo omejitve na trgih dela v starih članicah. Kot je pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate, "moramo najprej poskrbeti za države članice, potem pa za druge".

Mate: Ureditev mora biti taka, da za nas ne bo omejitev
"To je problem za vse države, ki so nove članice. Države članice iz širitvenega sklopa 2004 ali pozneje ne moremo privoliti, da bi za nas veljale kakršne koli omejitve za gibanje, zaposlitev ali nastanitev v EU-ju, hkrati pa bi iskali rešitve in dajali predloge, kako bi olajšali prihod delovne sile iz tretjih držav," je pojasnil Mate.

"Zadeve morajo biti urejene tako, da ko ne bo nobenih omejitev za nas, šele takrat nastopijo za nas pogoji, da si lahko tudi državljani tretjih držav urejajo delovna dovoljenja in se z njimi razmeroma prosto gibljejo znotraj EU-ja. To sta dve stališči, ki ju je treba zbližati, smo na pravi poti," je dodal.

Bo EU le uredil priseljevanje?
Notranji ministri EU-ja pa so dosegli dogovor o paktu spodbujanja zakonitega in preprečevanja nezakonitega priseljevanja.

Pakt ureja priseljevanje in politično zastočišče, politični okvir za oblikovanje uravnotežene politike na tem področju, poudarja pa spodbujanje zakonitega in preprečevanje nezakonitega priseljevanja s tesnim sodelovanjem s tretjimi državami. Dokončno bo potrjen na oktobrskem vrhu Unije.

Pakt je sicer sestavljen iz petih stebrov: usklajevanje zakonitega priseljevanja ob upoštevanju potreb in zmogljivosti posameznih držav, boj proti nezakonitemu priseljevanju z zagotavljanjem vrnitve nezakonitih priseljencev v državo izvora, krepitev nadzora na zunanjih mejah, gradnja Evrope azila ter oblikovanje partnerstva z državami izvora.

Članice so pakt, ki je ena prednostnih nalog francoskega predsedovanja, načeloma podprle že na julijskem neformalnem zasedanju notranjih ministrov.