Voditelji osemindvajseterice so na zasedanju potrdili dogovor, ki jim ga je predtem predstavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in ustreza vsem evropskim in mednarodnim zahtevam.

Gre za kompromisni dogovor, ki je bil usklajen tudi s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem, ki je dogovor označil za zgodovinski dan. "Ni prihodnosti za Turčijo brez EU-ja in ni prihodnosti za EU brez Turčije," je dejal. Z dogovorom se je strinjal tudi ciprski predsednik Nicos Anastasiades - Ciper je namreč zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj s Turčijo zagrozil, da bo pogajanja blokiral.

Dogovor naj bi začel veljati v nedeljo, 20. marca. Vse prebežnike, ki bodo po nedelji iz Turčije prišli na grške otoke, naj bi takoj poslali nazaj v Turčijo. Sicer pa naj bi se prva vračanja prebežnikov začela v ponedeljek, 4. aprila.

Cerar: Pomemben dogovor o konkretnih ukrepih
Slovenski premier Miro Cerar je dogovor označil kot "pomemben dogovor o zelo konkretnih ukrepih", kar je po njegovih besedah omogočilo ravno zaprtje balkanske poti, pri čemer je Slovenija zelo dejavno sodelovala. Na vprašanje, ali je to zdaj zadosten razlog za umik tehničnih ovir na meji s Hrvaško, je odgovoril, da bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov in jih vsaj delno umaknili, ko bodo imeli dovolj zagotovil, da jih ne potrebujejo več.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da bo dogovor pomagal predvsem beguncem,
saj bo ustavil tihotapce ljudi. Hkrati pabo okrepil varovanje zunanje meje EU-ja in pomaga pri spopadanju z vzroki, zaradi katerih se begunci sploh podajo na pot. "Ne delam si iluzij, da s tem, kar smo dosegli danes, ne bodo prišli novi udarci," je priznala Merklova.

Vsebina dogovora
Točna vsebina dogovora ni znana, saj je zapečatena. Vsebina pa se verjetno ne razlikuje od predlogov, o katerih se je že pisalo, torej:
1. Turčija naj bi sprejela nazaj vse nove prebežnike brez potrebe po mednarodni zaščiti ter vse nezakonite prebežnike, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja; 2. dogovor o vračanju prebežnikov po začasnem konceptu 'eden za enega' (za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela z grških otokov, iz Turčije v EU preselili drugega sirskega begunca); 3. Turčija naj bi se zavezala k preprečitvi odpiranja novih nezakonitih poti z njenega ozemlja v Evropo; 4. poleg že dodeljenih treh milijard evrov za podporo pri obravnavi beguncev, izplačilo še dodatnih treh milijard evrov do konca leta 2018, če bodo omenjene zaveze prinesle želene rezultate; 5. pospešitev vizumske liberalizacije za turške državljane do konca junija in odpiranje novih poglavij z EU-jem.

Še predtem je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk voditeljem članic EU-ja predlagal kompromisni predlog dogovora s Turčijo, ki vključuje tudi rešitve za štiri vprašanja, ki so ostala odprta do konca.

Štiri odprta vprašanja
Prvo odprto vprašanje se je nanašalo na zakonitost dogovora. Kompromisni predlog po navedbah bruseljskih virov zagotavlja popolno skladnost z evropskim in mednarodnim pravnim redom ter načelom nevračanja prebežnikov v države, kjer je ogroženo njihovo življenje. Poleg tega ne bo skupinskega izgona prebežnikov.

Drugo odprto vprašanje je bil začetek veljavnosti dogovora, ki se bo v skladu s predlogom začel izvajati v nedeljo, 20. marca.

Tretje odprto vprašanje se je nanašalo na denar. Turčija ni bila zadovoljna s počasnim izplačevanjem že dogovorjenih treh milijard evrov pomoči za sirske begunce, zato so se dogovorili, da bodo v enem tednu skupaj opredelili konkretne projekte, ki bi jih lahko financirali s tem denarjem.

Najtežje vprašanje je bilo po nekaterih navedbah nadaljnje odpiranje pogajalskih poglavij. Dosežen je dogovor o oživitvi odnosov EU-ja in Turčije ter pospešitvi pripravljalnega dela ter o odprtju poglavja o finančnih in proračunskih določbah do konca junija.

EU pred logističnim izzivom
Dogovor med drugim zagotavlja individualno obravnavo prebežnikov v skladu z evropskim in mednarodnim pravom ter hkrati izključuje vsakršno obliko množičnega izgona prebežnikov. Preselitev sirskih beguncev iz Turčije v EU bo najprej potekala v sklopu zavez, sprejetih julija lani, ko je EU obljubil preselitev okoli 22.000 prebežnikov iz tretjih držav. V okviru te zaveze je prostih še okoli 18.000 mest. Drugi korak je podobna prostovoljna ureditev z omejitvijo 54.000 ljudi.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem opozoril, da je EU pred ogromnim logističnim izzivom, in ponovno pozval k solidarnosti ter delitvi bremen z Grčijo. Kot je napovedal, bo že v naslednjih dneh potekal sestanek strokovnjakov o nadaljnjem poteku te zahtevne operacije.