"Dobre novice", podprte s konkretnimi sredstvi EU-ja nove politike za prometno infrastrukturo, je v Ljubljano osebno prinesla Lia Potec z generalnega direktorata za mobilnost in promet pri Evropski komisiji. Večina sredstev, 80-85 odstotkov od 26 milijard evrov, bo usmerjena v nadgradnjo železniške hrbtenice – koridorjev, ki bodo povezovali jug in sever oziroma vzhod in zahod EU-ja.

"Gospodarske rasti ni brez trgovine, trgovine ni brez prometa, brez boljšega povezovanja Evrope ni izhoda iz krize," je na tiskovni konferenci v Predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani njene usmeritve pojasnjevala Lia Potec.

O posodobitvah železnice odločajo države
Napovedi kandidata za ministra Petra Gašperšiča na zaslišanju pred matičnim odborom, da Slovenija ne potrebuje drugega tira Luke Koper in posledično tudi posodobitve proge Koper-Divača ne, pa predstavnica EK-ja ni hotela komentirati.

"Ali potrebujejo nadgradnjo oziroma posodobitev železnic, odločajo države same. Drugo vprašanje je, ali bodo projekti realno dobro zastavljeni in ocenjeni z vidika časovne in finančne izvedbe," je Lia Potec dejala glede najnovejšega preobrata v slovenski prometni politiki.

Razpis je že objavljen, Sloveniji dodaten denar
Dejala je, da je razpis že objavljen, da pa na njem tekmujejo projekti vseh 28 držav članic. Poleg teh sredstev pa je posebej za Slovenijo rezerviranih 159,7 milijona evrov, in sicer do leta 2017.
Za progo Koper-Divača bi bila torej Slovenija upravičena v okviru Sredozemskega koridorja. Drug koridor je Baltik–Jadran, ki povezuje Gradec, Maribor in Pragersko.

Denarja ni za žledolom, je pa za posodobitev
Glede žledolomoma, ki je precej uničil železniško strukturo, pa je dejala, da odprava škode na železnici sama po sebi ni predmet omenjenih razpisov. "Če pa bi se železnica posodobila v skladu s predpisanimi evropskimi standardi, bi seveda tudi takšni projekti prišli v poštev," je pojasnila.

Denar le za alternativne črpalke in preusmerjanje prometa
Ker so ceste preobremenjene, izpuhi pa onesnažujejo okolje, je EK sklenil dati poudarek na železnico s tem, da bodo projekte sofinancirali v vrednosti 85 odstotkov. Pri tem bodo spodbujali skupne prometne in telekomunikacijske projekte. Glede cestnega prometa pa bodo sofinancirali samo gradnjo črpalk z alternativnimi gorivi in vzpostavitev sistemov za upravljanje prometa, ki voznike opozarjajo na prometne zamaške in jih napotujejo na alternativne poti. Več podrobnosti o razpisnih postopkih lahko preberete tukaj.