Ukinitev vizumske obveznosti za vstop v Schengen velja za državljane Albanije in Bosne in Hercegovine, ki so imetniki biometričnih potnih listov in morajo izpolnjevati več splošnih pogojev za vstop. Verodostojno morajo izkazati namen in cilj potovanja, saj je vstop brez vizuma dovoljen za turistična potovanja ter zasebne in poslovne obiske, ne pa za delo, poleg tega pa morajo imeti tudi zadostna sredstva za preživljanje glede na čas nameravanega bivanja.

Tujci, ki ta in še nekaj drugih pogojev izpolnjujejo, smejo na schengenskem območju bivati oziroma se zadrževati največ tri mesece v obdobju šestih mesecev od dneva prvega vstopa. Ob morebitnem načrtovanem daljšem prebivanju v državah schengenskega območja - na primer zaradi dela, zaposlitve, študija - morajo pridobiti dovoljenje za bivanje.

Proces se je vlekel od maja do decembra
Evropska komisija je odpravo vizumov za državljane BiH-a in Albanije predlagala maja letos, Evropski parlament jo je potrdil oktobra, notranji ministri držav članic EU-ja pa so zeleno luč dokončno prižgali novembra. Točen datum odprave vizumov je bil nato odvisen le še od objave te odločitve v uradnem listu Evropske unije, kar se je zgodilo v torek.

Zaradi pomislekov nekaterih držav članic je Evropska komisija obenem sprejela tudi zavezo o vzpostavitvi nadzornega mehanizma z možnostjo ponovne uvedbe vizumske obveznosti ob morebitnih resnih kršitvah. Po lanski odpravi vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro so imele namreč nekatere države članice težave s povečanim številom prošenj za azil.

Prvi obiskovalci v Strasbourg, Pariz, Rim in Ljubljano
Iz Sarajeva v Strasbourg je danes poletelo posebno letalo s skupino prvih naključnih potnikov, politikov in predstavnikov medijev, ki jih je sprejel evropski komisar za širitev Štefan Füle. V prihodnjih dneh bodo obiskali še Pariz, Rim in Ljubljano. Na letalu bo tudi evropska poslanka Tanja Fajon, poročevalka Evropskega parlamenta za vizumsko liberalizacijo.